Risoroman Privzete nastavitve sem si pred časom izposodila v knjižnici in sklenila, da bo to vendarle ena izdaja iz @vigevageknjige_ , ki ji ne bom podlegla in se ne bo za vedno znašla na moji domači knjižni polici. Moralo bi me izučiti že z Mestnimi pticami, za katere sem naročilo oddala tako, ko sem jih vrnila v knjižnico. Privzetih nastavitev niti prebrala nisem v celoti, saj se mi je zdelo nadvse pomembno, da bi prebrala svoj lasten izvod te mojstrovine. Zakaj? Ne sprašujte... Ampak moj izvod je prispel že pred časom in končno sem ga dokončala.
Knjiga št. 97/100
Ugo Bienvenu - Prevzete nastavitve
Ocena: 5/5
V (ne tako zelo daljni) prihodnosti so svetovni diski polni. Zato, da lahko ljudje na socialna omrežja nalagajo fotografije svojih ljubljenčkov, hrane in ostalih vsakodnevnih reči, mora obstajati odbor pravnikov, ki vsakodnevno odloča, kaj od svetovne umetnosti se bo za večno izbrisalo iz arhivov, da bo naredilo prostor za nove, nepomembne podatke. Yves je eden od uslužbencev enega takšnih uradov, le da rahlo odstopa od vzorca pridnega in poslušnega delavca. Podatke, ki se mu zdijo preveč dragoceni, da bi jih uničil (pesmi, filme...) na skrivaj krade in jih doma nalaga v svojega domačega robota Mikkieja. Mikkie pa ne nosi le Yvesove skrivnosti in ukradenih podatkov - nosi tudi njegovega in ženinega otroka. Bo Yves uspel uiti skušnjavi po reševanju vse več podatkov in roki pravice? Kdo bo vzgajal njegovega otroka? Je to v časih, ko vse lepo ne velja več praktičo nič, sploh še pomembno?
Delo me na nek način spominja na knjigo Raya Bradburryja, Fahrenheit 451, v kateri svetu vlada nov multimedijski format, knjige pa so prepovedane. Tudi tam obstajajo uporniki, ki na skrivaj kradejo knjige, njihovo vsebino pa rešujejo tako, da si jih zapomnijo na pamet. Čeprav sta oba scenarija (zaenkrat) znanstveno fantastična, resnica ni daleč od tega. Koliko ljudi še bere? Ali pa gleda dobre filme, konec koncev? Koliko ljudi bi rešilo vrhunsko umetniško delo, v zameno za svoje selfije in fotke hrane na svojih socialnih omrežjih? V čem se razlikujemo od umetne inteligence, strogo pragmatične in analitične? Znamo človeško tankočutnost in moralo še uporabiti človeštvu v prid?
Izjemno!
LP Ajda