top of page
Writer's pictureAjda

Recenzija: Pumpkinheads

Vsi ljubitelji jeseni - našli smo popolno branje, ki bo zadovoljilo vse naše apetite po bučah, listju, jesenskih dobrotah in strašljivih stvareh! Strip je sicer namenjen mlajšim bralcem, a je dovolj prisrčen in razgiban, da bo všeč tudi odraslim ljubiteljem jeseni in vsega, kar pride zraven.


Knjiga št. 73/100

Rainbow Rowell, Faith Erin Hicks - Pumpkinheads

Ocena: 5/5


Deja in Josiah sta "sezonska najboljša prijatelja," saj se vsaki leto družita le na jesenskem festivalu (Pumpkin patch), kjer sta oba tudi zaposlena. Med seboj pa si ne bi mogla biti bolj različna. Deja je sproščena, uživa vsak dan posebej in se trudi zgrabiti vsako priložnost, ki ji pride naproti. Ve, da je vsak odgovoren za svojo srečo in za ustvarjanje svojih priložnosti. Na drugi strani je Josie sicer zelo odgovoren, delaven, skoraj vsako leto izbran za najboljšega delavca na festivalu. A Josie ima do svojega življenja drugačen pristop. Verjame, da je za vse odgovorna usoda, na katero ne moreš prav dosti vplivati.


To leto sta na festivalu zadnjič. Oba namreč odhajata na študij drugam in ne bosta več mogla sodelovati pri festivalu. To pomeni morebiten konec njunega prijateljstva, saj se izven festivala tekom leta ne družita, poleg tega pa bo Josie dokončno izgubil možnosti, da pristopi k punci, ki jo opazuje čisto vsako leto, a je ne upa ogovoriti. Deja vzame stvari v svoje roke in Josieja prisili, da vendarle poišče dekle in naredi prvi korak. Začne se razburljiv zadnji dan na festivalu in prek številnih zapletov spoznamo različne stojnice in druge atrakcije, ki jih ponuja.



Zgodba je sicer mladostno enostavna, vihrava in razigrana, a vseeno skriva močno sporočilo. V življenju nam nič ni prinešeno na pladnju in tudi usoda ne bo poskrbela za čisto vse, kar si želimo. Za uresničenje svojih želja smo v veliki meri odgovorni sami in brez kakršnega koli truda se ne zgodi nič. Prav tako zgodba govori o tem, kako se včasih zaljubimo v idejo nečesa, čeprav je stvar, ko ji spoznamo od bližje povsem drugačna. In vse dogodivščine, vse kar se nam zdi lepo in nepozabno, je odvisno od oči tistega, ki te stvari opazuje in jih doživlja.


Ni treba, da je nekaj izjemno, da je nekomu izjemnega pomena. Za nekoga, ki ne zna ceniti določenih stvari, pa je lahko nekaj res izjemnega povsem brez pomena. Vrednost stvarem, ljudem in trenutkom dajejo naši lastni občutki in ne to, kako so stvari sprejete širše.



Ta risoroman nam da lepo vedeti, koliko lahko pomenijo najmanjše podrobnosti in za nekoga nepomembne malenkosti; karamelizirano jabolko, kos pite, vožnja z lojtrnikom ali pa le preprost koruzni labirint. Za nekoga, ki to ceni, lahko takšne stvari pomenijo ogromno in mu polepšajo celo jesen. Izjemno prijeten risoroman, preprost a učinkovit. Meni je bil v veliko veselje in verjamem, da bo tudi vsem ostalim ljubiteljem jeseni. Kot opažam, nas ni malo ;)


LP Ajda

35 views0 comments

Recent Posts

See All

Comments


bottom of page