Ko sem videla, da je izšla knjiga dr. Ahčana, je pri priči vzbudila mojo pozornost. Kot avtor učbenikov iz katerih sem se kot bolničarka učila prve pomoči, ima pri meni res veliko spoštovanje in njegov pogled na delo kirurga me je iskreno zanimal. Zdi se mi, da imamo Slovenci velik predsodek do dela plastičnih kirurgov, saj njihovo delo velikokrat posplošimo le na estetsko kirurgijo. Priznam, da ne tudi meni ta knjiga še dodatno odprla oči o tem, kaj vse to delo obsega in kakšen pomen ima za kvaliteto življenja pacientov.
Naslov: Skalpel
Avtor: Uroš Ahčan, ilustriral Mitja Bokun
Založba: Mladinska knjiga
Leto izdaje: 2023
Moja ocena: 5/5
Knjiga se začne z dnevnikom mladega kirurga, ki ga je avtor za enega od časopisov pisal kar nekaj časa nazaj, ob samem začetku kariere. Nadaljuje se s predstavitvijo nekaterih zelo udarnih primerov, nato pa z razmisleki o različnih področjih dela kirurga. Knjiga se smiselno zaključi s še enim dnevnikom - tokrat ga je zdaj že zelo izkušen kirurg napisal v času nastajanja knjige.
Knjigo sem prebrala v dobrih dveh večerih in priznam, da je bila to ena tistih, ki me je kar naprej klicala k branju in sem ji namenila tudi proste minute tekom dneva. Najbolj me je navdušil del o konkretnih primerih, saj opisuje reševanje praktično nerešljivih poškodb - bodisi dobesedno sestavljanje nove noge po alpinistični nesreči, reševanje razmrcvarjenega obraza, poškodbe s pirotehniko... Všeč mi je, ker se z zadnjim šivom spremljanje bolnika ne konča in izvemo tudi, kakšno je bilo njegovo življenje po poškodbi. Veliko časa avtor nameni tudi rekonstrukciji dojk po raku dojke in odpre številne poglede na to, da želja po estetiki velikokrat ni le stvar nečimrnosti in želje po večni mladosti, ampak le gola želja po neki normalnosti in življenju, ki si ga poznal do takrat.
Izredno mi je všeč, da posamezna poglavja posveti čisto vsakemu členu zdravstvene ekipe. Od inštrumentark, ki jih izredno ceni, do medicinskih sester, specialistov... Velikokrat ravno strežnice, inštrumentarke, sestre v knjigah raznih zdravnikov ostanejo pozabljene, čeprav vsak izkušen zdravnik prizna, da prevzamejo levji delež odgovornost za uspeh pacientovega okrevanja.
Čeprav so nekateri odlomki (npr. o študiju, predavateljstvu,.. ) zame manj zanimivi, je knjiga name naredila izjemen vtis. Všeč mi je realen pogled na to, kako takšno delo vpliva na družino in kakšen delež vzgoje avtorjevih otrok je morala prevzeti žena in stari starši, pa tudi problematika izgorelosti pri zdravnikih (čeprav tega, danes tako popularnega izraza ne uporabi), pomanjkanja kadrov, stanja v bolnišnicah... Dotakne se tudi problematike neetične estetske kirurgije... In šele zdaj sem prišla do dela, ki dela to knjigo iz bralnega v multimedijsko doživetje.
Ogromno poglavij je namreč opremljenih s QR kodo, ki bralca popelje do posnetka, ki bodisi prikazuje nek primer, kak dogodek... Posnetki so res izdelani vrhunsko in produkcijsko dovršeno. To ni nek na hitro skupaj zmontiran filmček in res cenim vso delo, ki je za tem. In še en, zelo pomemben del knjige so ilustracije Mitje Bokuna, ki so res drugačne in izjemne!
Branje te knjige je bila izvrstna pustolovščina, ki jo priporočam vsem, ki vas to področje zanima. Izjemno!
LP Ajda