Sodni dnevi je še ena od tistih knjig, ki jih brez priporočila najbrž ne bi vzela v roke. Namreč, četudi sem sama velika ljubiteljica trilerjev, me kratek opis na platnici te knjige ni prepričal. Knjiga namreč govori o sprva rutinskem sodnem procesu, ki se razvije v sodno dramo s političnim pridihom. Ker me sodstvo ne politika ne interesirata preveč, torej knjige najbrž ne bi prebrala, če mi ne bi bila (kar nekajkrat) priporočena. In hvala bogu, da mi je bila!
Knjiga št. 9 od 25
Peter Čeferin in Vasja Jager - Sodni dnevi
Ocena: 4 od 5
Najprej nekaj besed o avtorjih. Vasja Jager je novinar, ki se skozi svojo kariero osredotoča predvsem na manj prijetne teme, kot so korupcija, cenzura in podrejenost medijev politiki. Petra Čeferina najbrž ne rabim posebej predstavljati. Je odvetnik z najdaljšim stažem v Sloveniji, doktor pravnih znanosti in praktično že blagovna znamka, s katero se grozi nekomu, ki bi ga rad tožil. Ker Čeferin te pa bo! In, če se ta dva združita skupaj... Nekaj dobrega že mora nastati, pa te zanima sodstvo ali pa ne.
Knjiga govori o umoru slovenskega bogataša Karla Marona, čigar razpadajoče truplo najdejo v njegovi počitniški vili v Budvi. Glavni in edini osumljenec je Tomi Klajn, njegov pol mlajši ljubimec. Tomi je poleg tega otrok ulice, ki je zaradi nemogočih družinskih razmer (nasilen oče alkoholik) od doma odšel brez izobrazbe v najstniških letih, v svojih letih na cesti pa izkusil vse možno, od droge do bog ve česa vse. Premožni Maron je Klajna vzel pod svoje okrilje, postala sta prijatelja, ljubimca, v kratkem pa naj bi postala tudi soproga. Po Maronovem umoru se izve, da je imel življenjsko zavarovanje in po njegovi smrti milijonska premija pripada prav Klajnu. Klajn je tako s svojo preteklostjo, motivom pa nenazadnje tudi zaradi spolne usmerjenosti, edini osumljenec in o tem sploh ni vprašanja.
Na priznanega odvetnika Edvarda Melika se tako obrne obupana mama Tomija Klajna in ga prosi za pomoč. Melik pravkar preboleva smrt svoje žene, ki je umrla po kratki a hudi bolezni in tudi sam zapade v osamo in depresijo. Primer ga zbeza iz črne luknje žalosti in loti se ga z vero, da je njegov klient nedolžen. A vsi dokazi kažejo v smer njegovega klienta. Oziroma so nastavljeni tako, da ustrezajo tožilstvu. Melik začne odkrivati tančice resnice okrog primera in ugotovi, da niti političnih in drugih motivov segajo tudi izven meja naše države. Skozi knjigo spremljamo sodni proces in obupano hlastanje za resnico. Kakšna je, si preberite sami, da ne izdam preveč.
Knjiga me je pozitivno presenetila. Všeč mi je, ker sta avtorja znala vse povedati s primerno količino pisarjenja, saj se zgodba perfektno razvije in zaključi v pičlih 230 straneh, prebrala pa sem jo v dobri uri in pol. Sicer nimam nič proti daljšim zgodbam, če je potreba po tem, da so daljše. Ne maram pa napihovanja zgodb, nabijanja strani zato, da bo knjiga bolj glumazna in taka... ornk! Zgodba je tekla gladko, hitro, brez nepotrebnega izgubljanja časa. Se mi zdi, da sploh slovenski avtorji radi pišejo na enak način, kot snemajo filme in nadaljevanke. Kot bi rekel moj oče: "20 minut napete muzke, meglena pokrajina, en jošk, pol pa en kavo srkne." No, na tak način so včasih pisane tudi knjige. Ne vem, če kriminalke potrebujejo "zasanjane poglede v daljavo, ob katerem se mu je utrnila solza v bridkem spominu na pretekle dni, ki so mu skupaj z vetrom polzeli skozi dlani." In podobni okraski, ki zgodbo kvečjemu upočasnjujejo. Okraski in lirika niso nič hudega, le ne vem, če spadajo v kriminalni žanr, oziroma v triler. Skratka, ta knjiga se ni ubadala z okraski, pa ji kljub temu nič ne manjka!
Knjiga si zasluži trdno stoječo oceno 4, je vsekakor vredna branja in hvala Tjaša za priporočilo!
LP Ajda
Comments