Na slovenski kulturni praznik sem si vzela čas in dokončala pesniški prvenec Žana Papiča. Zagotovo se bo spet našel kdo, ki bo pomislil: v čem pa je problem prebrati tole drobceno, dobrih 100 strani dolgo knjižico? Vsi, ki berete poezijo veste, da se skoznjo pač ne da drvet. Vsaj, če jo želiš res doumeti in začutiti.
Knjiga št. 10/100
Žan Papič - Steklena glava
Ocena: 5/5
Žana poznamo kot komika, TV voditelja in polovico podkast dvojca @fejmici.podcast . Konec lanskega leta je prek društva @kudkonstruktivist izšla njegova prva pesniška zbirka, ki mu dodaja še naziv: pesnik.
Kot pravi v spremni besedi, so pesmi nastajale vse od leta 2015 in v njih se dobro opazi tematska in tudi razpoloženjska razgibanost. Sama se na poezijo res ne spoznam najbolje, zato neko tehnično in umetniško plat težje komentiram, lahko pa povem, da je kljub prosti formi Žanova poezija dostopna in razumljiva.
Mnoge pesmi res podajajo vpogled v "stekleno glavo" avtorja, v njegove misli, čutenja, druge pa so popolna za*ebancija in čisti humor. Všeč mi je, da se v svoji poeziji avtor ne jemlje preveč resno, mišljeno na najboljši možen način. Izredno blizu mi je to, da lahko istočasno ponudi zelo globoke misli, ki bralca silijo k razmišljanju in humorne odseve današnjega časa, ki te nasmejijo.
Kot celota je zbirka izredno privlačna tudi vizualno. Žan je že večkrat (v različnih pogovorih) omenil, da si je res želel izdati zbirko v trdi izdaji, saj je že prvi vtis takoj drugač in ima prav! To so stvari, ki jih bralci opazimo. Prav tako izvirno oblikovanje in ilustracije, ki spremljajo pesmi. To je zagotovo ena tistih pesniških zbirk, iz katere sem delila med prijatelje največ pesmi in odlomkov. In čisto vsak je vprašal: katera knjiga je to?! No, zdaj veste in vas res vljudno vabim k nakupu in podpori avtorju in celotni ekipi, ki jo je ustvarila.
Za pokušino pa še ena od pesmi:
"Zidu se ne razbija, ne hodi se skozenj,
ne tolče se z glavo vanj, niti se ga ne dozidava. Zid se zvrne, da postane tlakovana pot."
LP Ajda