• Ajda

Recenzija: The Secret Garden

Updated: Jul 13, 2020

Sama sem velika podpornica slovenskih založb in knjigarn, vseeno pa angleške knjige najraje naročam na strani BookDepository, ki ima res ugodne cene, ter brezplačno in dovolj hitro dostavo. Že nekaj časa sem si ogledovala v usnje vezane klasike, ki so bile res videti čudovite, predvsem pa zelo poceni (pribl. 15€) a se nikoli nisem odločila za nakup. Na koncu sem (ja, vem, da je to narobe) presodila knjigo po platnici in naročila otroško oziroma mladinsko klasiko The Secret Garden, v našem prevodu Skrivni vrt. In ni mi žal!


Knjiga št. 33 od 50

Frances Hodgson Burnett - The Secret Garden

Ocena: 4 od 5

Zgodba je v knjižni obliki izšla že leta 1911, zato zasluženo spada med klasike, po mojem mnenju pa je prestala tudi test časa. Govori o Mary, ki s starši živi v Indiji. Ni bila zaželen otrok, saj njeni materi lepota in družabno življenje pomenita mnogo več, kot lasten otrok. Že čisto majhno jo prepusti v oskrbo služabnikom in deklico kličejo Mistress Mary quite contrary, zaradi njenega mrkega pogleda, pustega videza in osornosti. Mary je od majhnega navajena ukazovati služabnikom, predvsem pa je naučena, da ljudje skrbijo zanjo zato, ker so jim plačali za to, ne pa iz ljubezni. Ko v deželo pride kolera, umre praktično celo gospodinjstvo, z obema staršema in vsemi služabniki vred. Mary ostane pozabljena v svoji sobici, saj komaj kdo v okolici ve, da sploh obstaja. Ko oblasti najdejo edino preživelo deklico, jo pošljejo v Anglijo k stricu, ki ga še nikoli ni videla. A tudi tam ne more računati na ljubeče družinsko okolje. Stricu je 10 let nazaj umrla žena in od takrat dalje se zapira vase in Mary ga vidi le enkrat. Sliši pa zgodbo o skrivnem vrtu, v katerega že 10 let ni nihče stopil.


Vrt je bil namreč last stričeve žene in tam je tudi umrla, ko se je odlomila veja drevesa na kateri je sedela in se je smrtno ponesrečila. Stric je dal vrt zaklenit in zakopal ključ, da nihče ne bi več vstopil na ta kraj in oskrunil spomina nanjo. Ob tem se je tudi sam zaprl vase. Tudi sam dvorec v katerem živi ima prek 100 soban, a v večino teh nihče nima vstopa. Mary začne odkrivati majhne skrivnosti posestva, bližnje močvare in tudi dvorca samega. Spoprijatelji se z bratom ene od služkinj, ki je čuden fant, ki ima velik čut za naravo in živali. Ko Mary najde ključ do skrivnega vrta, skupaj z dečkom Dickonom pričneta z urejanjem gredic in v Mary se zbuja nova volja do življenja. Ponoči pa večkrat sliši nekakšno jokanje, a se vsi pretvarjajo, da je to le v njeni glavi. Nekega dne med raziskovanjem graščine vendarle vstopi v sobo v kateri najde Colina. Colin je njen bratranec, stričev sin, za katerega vsi pravijo, da je invalid in duševno zaostal. Colin ne hodi in nihče ne ve, kaj mu pravzaprav je, vsi pa vedo, da ne bo več dolgo živel. Colina Mary in njena osorna neposrednost presenetita do te mere, da si želi druženja z njo. Vsi trije otroci kmalu začnejo spoznavati skrivni vrt in njegovo čarobno moč.


Knjiga je res vredna naziva "klasika" saj je sama zgodba naravnost čudovita. Iz nje vam bom (po svojih najboljših močeh) prevedla en odlomek:


"Ena od stvari, ki so jih v zadnjem stoletju ljudje začeli na novo odkrivati je, da so misli - samo navadne misli - enako močne, kot električne baterije; za nekoga enako dobre kot sončni žarki, za nekoga enako slabe kot strup. Spustiti slabo ali žalostno misel vase je enako nevarno, kot spustiti vase virus škrlatinke. Če ji pustiš, da tam tudi ostane, pa se je morda ne znebiš nikdar v življenju."


Celoten nauk zgodbe se vrti okrog moči pozitivnih misli in predvsem nesmiselnosti ukvarjanja z negotovo usodo, predvsem takšno, ki ti jo pripišejo drugi. Govori tudi o zdravilni moči narave in o tem, da se naravi vse zgodi natanko ob svojem času; tako kot se mora, ko se mora. Zgodba je res krasna in upam, da je tudi film, ki je posnet po njej tako dober. Moram si ga še ogledat.


Zakaj ni dobila ocene 5? Brala sem jo torej v angleškem jeziku, kar načeloma zame ni težava, je pa jezik precej arhaičen, poleg tega pa je ogromno dialogov napisanih v jorkširskem narečju, ki je kar težko razumljivo. Ravno ta jezikovna bariera mi je delala nekaj težav pri fluentnosti branja, zato sem knjigo, ki sicer ni dolga, slabih 300 strani, brala cel teden. Kljub vsemu sem zelo vesela, da sem jo prebrala. Predvsem sem vesela, da sem prebrala tako lepo izdajo. Knjiga je vezana v usnje, ima zlato obrobljene strani in tudi nekaj res lepih ilustracij. Kljub temu, da je pri knjigah seveda pomembnejša vsebina, moram priznati, da je pravi užitek vzeti v roke tako lepo delo.


LP Ajda

70 views0 comments

Recent Posts

See All