Helou helou! Od zadnje objave je minilo že kar lepo število mesecev, predvsem zato, ker se v jesenskem času moj urnik do konca natrpa in pozabim na razne poletne projekte, kot je npr. blog. Zadnja objava je bil recept, danes pa nekaj čisto drugačnega.
Že nekaj let si ne zadajam novoletnih zaobljub ker itak nikoli ne zdržijo in itak se na koncu še bolj tolčeš po glavi, ker se počutiš totalno sfaljenga, ker niti sam sebi ne morš sledit, kaj šele, da bi tekmoval s kom drugim. Prav zato, sem si letos raje postavila cilj in sicer ob večerih in prostih uricah manj ponovitev humorističnih serij na Netflixu in več branja. Vsi, ki me poznajo namreč vedo, da imam kar lepo zbirko knjig in to več ali manj precej novih in aktualnih. In večina jih ve tudi to, da je večina teh krasnih knjig tudi neprebranih, ker se spravim brat več ali manj samo poleti na morju. Pa sem si letos postavila cilj, da v letu 2020 preberem 25 knjig. Ne vem, a je številka velika ali ne... Izbire imam vsekakor dovolj, če bom imela voljo je pa druga stvar.
Ker pa vsaka knjiga v tebi pusti en kup vtisov, sem se odločila recenzije deliti z vami.
Knjiga št. 1 od 25:
Adam Kay: Tole bo bolelo
Ocena: 4/5
Okej, najprej, da razčistimo. Ta knjiga se zagotovo ne bo znašla na listi za domače branje, najbrž niti ne na seznamu knjig kakšnega bralnega krožka, saj v literarnih krogih najbrž pade nekam na dno lestvice, če gledamo samo kvaliteto pisane besede kot take. AMPAK. Knjiga obljublja smeh do solz in to tudi dostavi. Avtor opiše svojo kariero, kot mladi zdravnik, specializant ginekologije. V dnevniških zapisih opiše vse vrste pripetljajev, od lepih trenutkov, do smešnih, tragičnih... To je knjiga, ob kateri boste prijateljem pošiljali sporočila s slikami odlomkov in pripisom "Fak lej to, haha!"
Knjiga ni posebej dolga, a kljub temu se mi zdi, da je proti koncu avtor vseeno izgubil nekaj materiala ali idej in mogoče včasih pokukal na ono stran okusnega. Ni vse, kar je nagravžno in vulgarno, tudi smešno. Ampak kot pravim, le z nohtom mezinca na nogi je mogoče enkrat ali dvakrat prestopil to mejo - čeprav, če to rečem jaz, ki sem ljubiteljica črnega humorja... vprašanje kaj mislijo drugi.
Kljub temu, da knjiga vsekakor ni literarni vrhunec, da se mogoče proti koncu malo ponavlja... sem ji namenila vseeno visoko oceno 4. Zakaj? Ker dostavi točno to kar obljublja, ker sem se ob njej smejala na glas in, ker sem o njej govorila praktično vsem okrog sebe. Priporočam branje vsem, ki bi se malo sprostili, mogoče pa tudi vsem, ki bi želeli vpogled v (sicer britanski) zdravstveni sistem in tudi realnost zdravniškega poklica. Ne priporočam pa knjige nosečnicam in vsem, ki bi vam lahko takšne in drugačne zgodbe o porodih, težavah z zanositvijo, ginekoloških težavah... povzročile negativne občutke. Knjiga je namreč direktna in postreže z marsikatero zgodbo, ki je najbrž v času, ko imaš že itak dosti skrbi, ne bi rada slišala :)
Toliko do naslednje knjige.
Se beremo!