Recenzija: Včasih

Pesniško zbirko Esada Babačića sem pred časom videla praktično povsod. Po objavah sodeč je bila prava uspešnica tudi med člani naše knjižne Instagram skupnosti. Po nekaj deljenih pesmih sem hitro dobila občutek zakaj, a se mi je zdelo, da morda jaz sama tovrstne poezije ne bi znala dovolj ceniti. Na koncu sem vendarle podlegla. Včasih je pač dobro stopiti izven cone udobje, kajne?


Knjiga št. 51/100

Esad Babačić - Včasih

Ocena: 4/5


Zbirka sestoji iz kratkih, večinoma le nekaj vrstic dolgih pesmi, ki bi jih skorajda lažje označili za verze ali misli. Vsaj jaz, ki sem res tuja na področju poezije. Slednje dejstvo je pripomoglo tudi k temu, da se z zbirko kot tako nisem preveč ujela. Ne da mi branje ni bilo v užitek, a nimam občutka, da znam oceniti vso umetniško vrednost zbirke.


Zbirko sem brala postopoma. Verz po verz. Danes sem jo dokončala, bi jo pa zlahka prebrala tudi na hitro, v enem samem grižljaju, saj z nekaj besedami na vsaki strani res ne predstavlja zahtevnega in dolgotrajnega branja.


A poezije se tako pač ne bere. Vrstice in besede čez katere kar divjaš lahko izgubijo ves pomen. Ne bom rekla, da je zbirka name naredila enak vtis, kot na večino ostalih bralcev, bo pa z veseljem našla prostor na moji knjižni polici in zagotovo jo še večkrat odprem.


In še moja najljubša iz zbirke:


"Včasih misliš,

da je človek pošast,

ki vedno znova pozabi,

da je pošast."


LP Ajda

12 views0 comments

Recent Posts

See All