Knjižica, ki je v mojih rokah ta trenutek je svojevrsten fenomen. Avtor jo je namreč začel pisati 29. februarja letos, ko se je v Italiji začela epidemija novega koronavirusa, končal pa jo je v začetku marca, ko se je že slutilo kakšne razsežnosti bo imela. Fenomen je zato, ker je ta trenutek, malo več kot en mesec kasneje, že v mojih rokah in to v slovenskem jeziku. Izjemno, kako hitro lahko meljejo mlini, ko je tematika aktualna. Knjiga kakopak ni Vojna in mir, saj ima 60 strani in tudi prebrala sem jo v pol ure. To je spet ena tistih knjig, za katere se vprašaš, če sploh veljajo, da se jih uvrsti na seznam prebranih. Glede na zajetnost nekaterih ostalih knjig, sem sklenila, da velja! :D
Knjiga št. 20 od 25
Paolo Giordano: V času epidemije
Ocena: 3 od 5
Kot vidite, si knjiga ni zaslužila preveč visoke ocene. Razlogov za to je več, naštela jih bom spodaj, a noben od teh ni, da bi bilo pisanje slabo. Pisanje je dobro, jasno, navaja določena dejstva in mnogokrat postavljena vprašanja. Navaja dvome, ki se porajajo v vseh nas. Navaja tudi težave s katerimi se srečujemo ob doživljanju novega koronavirusa; nezaupanje v sistem, pomanjkanje informacij in navodil, negotovost strokovnjakov, širjenje lažnih informacij. Vse to je povsem dobro napisano, a kljub temu menim, da bi bila višja ocena nepravična. Zakaj?
1. Knjiga daje občutek, da je malo prehitela dogajanje. Avtor ji je pisal od 29. februarja do 5. marca tega leta, v Italiji in menim, da če bi počakal kak mesec, bi o tej tematiki znal povedati občutno več, kot takrat. Mogoče bi bilo celo bolje počakati nekaj mesecev, da se slika malo bolj razjasni, da se morda pogleda tudi na psihološke posledice virusa... Škoda res, da se je pohitelo, verjamem pa, da avtor ni imel občutka o tem, kam stvar pelje.
2. Knjiga ne pove ničesar novega, je pa dobro strnila vse dosedanje ugotovitve, teorije, pričakovanja. Z malo manj zgodb bi lahko namesto knjige napisal en daljši članek.
3. Knjiga pravzaprav ne ponudi tistega kar obljublja. Pričakovala sem več vpogleda v samo psihologijo travme, npr. kaj bi lahko epidemija pustila na človeštvu kot takem, morda primerjavo s kakšno od prejšnjih epidemij, ali pa vsaj pričakovane posledice na gospodarstvu, razvoju... Mogoče sem si delo narobe predstavljala, za kar ni kriv avtor, a večino stvari sem res že vedela (in sem tudi vedela, da ne bo nič novega), a sem pričakovala, da bo naredil vsaj nek miselni obrat, predstavil en drug pogled. Čakala sem tisti "Evreka!" moment.
Skratka, s knjigo ni nič kaj narobe, pa nič kaj pretirano prav. Ni mi žal, da sem jo kupila, bo dober opomin za čez nekaj let, ko bomo na vse skupaj gledali z druge strani. Vseeno pa menim, da bo imel avtor za povedat še veliko več in sem prepričana, da bo na to temo izdal še kakšno nadaljevanje, ki pa bi bilo z malo potrpljenja lahko del te knjige.
LP Ajda