Za poletni knjižni bingo pri Do zadnje strani (https://knjiznikazipot.si/poletni-bingo-2021/) je bilo potrebno prebrati zbirko slovenske poezije. Te se mi je v zadnjem času nabralo kar nekaj, saj rade volje raziskujem tudi ta del naše književnosti. Na koncu sem se odločila za branje zbirke Vsaka ljubezen je pesem; Najlepše ljubezenske pesmi po izboru slovenskih pesnikov. Na moji knjižni polici je že deset let ali več in prvič sem prebrala vse pesmi, od prve do zadnje.
Knjiga št. 40/70
Vsaka ljubezen je pesem; Najlepše ljubezenske pesmi po izboru slovenskih pesnikov
Ocena: 3,5/5
V preteklosti sem to zbirko pesmi že večkrat vzela v roke in prebrala nekaj pesmi, ki so ki bile ljube, tokrat pa sem prebrala vse od začetka do konca. In kot nemalokrat doslej prišla so zaključka, da modernejša poezija ni zame. Enostavno sem pristaš bolj klasične poezije, predvsem iz časa moderne. Rima, neka forma, jasno sporočilo - to je tisto kar mene osebno pri poeziji najbolj privlači, čeprav razumem in verjamem, da je tudi modernejša, na prvi pogled malce manj smiselna in urejena poezija, lahko čudovita predvsem pa zahtevna za ustvarjanje. Zdi se mi, da je sama enostavno ne znam brati in ceniti. Ne bom pa nad njo obupala in bom zagotovo se poskušala. In to je tudi dobra stvar te zbirke - ponudi vse od ljudskih pesmi pa do moderne poezije (do leta 2010). Zagotovo se torej najde nekaj za vsak okus. Imam pa le opazko, da neverjetno kako se tudi v ljubezenski poeziji slovenskih avtorjev najde skorajda več nesrečne ljubezni, samomorov, smrti in na splošno tragedije, kot pa neke pozitivne tematike, romantike in srečne ljubezni. Morda ljudje raje pišemo, ko smo žalostni?
LP Ajda