Tale knjiga pa je presenečenje! Itak ves čas govorim, da nisem za romance, pa sem se jih letos kar nekaj lotila, mogoče v iskanju česa res dobrega. Nekaj jih je bilo solidnih, nekaj za preživet, sem pa pred dnevi eno tudi odložila po 30 straneh. To je bila božična romanca One day in december. Se opravičujem vsem oboževalcem knjige, ampak meni je bila tako klišejska, da enostavno nisem mogla nadaljevat. In, ko sem dobila knjigo Vse o naju, sem pričakovala nekaj podobnega. Ampak ne. Ta knjiga je zame vse kaj več kot romanca, morda pa sem jo brala le z drugačnimi očmi in se osredotočala na druge stvari. Kakorkoli že, popolno presenečenje.
Knjiga št. 66
Tom Ellen - Vse o naju
Ocena: 4.5 od 5
Premisa zgodbe je dokaj enostavna. Ben je v razmerju z Daphne že 15 let in zadnja štiri leta je z njo poročen. Ko pa stvari začnejo iti na slabše in iskrica (vsaj izgleda tako) počasi ugaša, se vse večkrat v misli vrača k prijateljici iz študentskih dni - Alice. Med njima je bila očitna simpatija, ki je seveda izvodenela, ko je Ben začel razmerje z Daphne, a sta se od takrat še nekajkrat srečala, med krajšim premorom v zvezi z Daphne pa se je z njo celo zapletel v avanturo. Na božični večer leta 2020, ko gre očitno vse narobe, se še bolj sprašuje o svoji prihodnosti z Daphne in ravno takrat prejme sporočilo od Alice, ki bi se rada dobila z njim. Ker je popolnoma zbegan in v stiski, se dogovori za pijačo z najboljšim prijateljem, a hitro ugotovi, da so leta njun odnos preoblikovala tako, da se nista več zmožna pogovarjati o ničemer bolj resnem, kot pa o zmagovalcih nogometnih prvenstev. A večer se obrne na glavo, ko ga nagovori prodajalec ur, ki mu podari nedelujočo uro, s kazalcem ustavljenim na minuti do dvanajstih. Benu se zdi vse malo čudno, a niti približno ne tako čudno kot naslednje jutro, ko se zbudi v svoji študentski sobi, 15 let nazaj točno na dan, ko se je odločil za Daphne, ne za Alice. Bo v drugo na svoje odločitve gledal drugače, ali jih bo ponovil?
Zgodba je na nek način priredba Dickensonove Božične zgodbe, kjer Scrooge-a obiščejo duh preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Le, da v tem primeru duhov ni. Ben se vsak dan zbudi v nekem drugem dnevu, ki je zanj očitno nekaj pomenil in, ko bi lahko stvari naredil drugače. In vsak dan se na minuto do polnoči spet prestavi naprej v času.
Bistvo knjige naj bi bilo, ali se je Ben petnajst let nazaj odločil za pravo dekle in, če bi se knjiga na svojih skoraj 400 straneh dejansko vrtela le okrog tega, bi mi šla najbrž precej na jetra. Kar je mene navdušilo je to, da je dokaj kmalu Ben spoznal, da ni nujno, da se ljudje v našem življenju spremenijo zaradi sebe ali neke zunanje okoliščine; včasih spremembe sprožimo mi sami. Skozi potovanja v času je Ben ugotavljal, kako se je velikokrat v življenju odločil narobe predvsem v odnosu do samega sebe. Zdi se mi izredno lepo predstavljeno mišljenje, da bi moral biti moški močan, da ne sme pokazati čustev, da se s prijateljem o težavah ne sme pogovarjati... To se mi zdi tudi v resničnem svetu še vedno velik problem, ki privede do še večjih težav. Družba je pač naravnana tako, da nisi možat če jočeš, pokažeš svoja čustva, se opreš na sočloveka... In vsa ta potlačena čustva in težave se le še množijo.
Ben je vsekakor v življenju mnogo prestal. Odsotnost očeta ga je naredila nezaupljivega, prezgodnja smrt matere pa je to lastnost le še utrdila. S tem, ko ni sprejel pomoči bližnjih; bodisi najboljšega prijatelja ali pa svoje partnerke Daphne, je gradil vse višji zid med sabo in preostalim svetom. Ob vrnitvi v te čase in predvsem k dogodkom, ki so ga še posebej močno zaznamovali spozna, da ni svet postal hladen in odmaknjen - takšen je postal do sveta in bližnjih on sam in s tem so se vsi odnosi v njegovem življenju pričeli krhati in ohlajati.
Ne bom šla preveč v podrobnosti, saj ne želim pokvarit branja vsem, ki boste knjigo šele vzeli v roke. Povem naj le še, da če pričakujete neko toplo ljubezensko zgodbo, zaljubljanje in metuljčke - to zagotovo ni knjiga za vas. Če pa želite zgodbo o odnosih in o tem, da se je tudi za uspešen odnos v prvi vrsti potrebno potrudit, pa jo le vzemite v roke. Mene je na nekaj mestih kar presenetila in nisem bila prepričana kako se bo končala. Zelo všeč mi je bila tudi odsotnost "cukra" kar je najbrž malo povezano tudi s tem, da je avtor moški. Prvoosebna pripoved skozi moške oči se mi zdi že sicer pri romancah zelo zanimiva, tule, ko govorimo o čustvenih odzivih na določene trenutke v našem življenju, pa sploh.
Vsekakor zelo zelo prijetno presenečenje in zaslužena visoka ocena. Me pa glede ocen večkrat kdo vpraša kako jih dajem, ker gledano le na številke, je Kurji pastir potemtakem le za pol ocene boljši od tega romana? Ne, Kurji pastir je strašaaaansko boljši od tega romana, je pa dejstvo, da sama ocenjujem tudi znotraj žanra. Dejstvo je, da ne moremo primerjat kvalitete oziroma sam umetniške vrednosti romana kot je Lainščkov ali pa tega. Je pa tudi res, da znotraj žanra romanc je tale roman zame osebno eden boljših in je prav, da je dobro tudi ocenjen. Ne moremo na enak način ocenjevat vseh žanrov, saj niti ni njihov namen, da na bralca naredijo enak vtis. Namen takega romana kot je ta je vsekakor sprostitev in to mu je zagotovo uspelo, pa še kakšna bolj zapletena misel je prišla zraven. Zato zasluženo dobi oceno 4.5.
LP Ajda
Comments