Čisto na začetku te recenzije (ponovno) razčistimo eno zadevo. Ja, mene res zanimajo zelo obskurne, nenavadne, včasih morbidne stvari. In ne, nisem edina. To slednje vse bolj ugotavljam skozi moje udejstvovanje v knjižni skupnosti, saj bolj je knjiga nenavadna, več ljudi privlači. In knjiga o kateri pišem danes, zagotovo spada v to kategorijo. Že sam naslov je dovolj zgovoren, da o njej najbrž ne bi bilo treba izgubljati besed - pa vendarle. Takoj naj vas opozorim, da je to knjiga, ki zeloooo nazorno govori o smrti in vsem kar spada zraven. Če vas takšne teme ne zanimajo ali celo strašijo, morda raje počakajte na kakšno drugo recenzijo.
Knjiga št. 33/70
Caitlin Doughty - Will my cat eat my eyeballs?
Ocena: 5/5
Caitlin je pogrebnica iz Los Angelesa, ki jo najbrž marsikdo od vas pozna po YouTube kanalu Ask a Mortician, na katerem objavlja zanimive videe, ki so vsi do zadnjega na tak ali drugačen način povezani s smrtjo. Govori o različnih načinih pokopa, o razkrajanju trupel, o znamenitih truplih... Skratka vse povezano s smrtjo, kar si lahko predstavljate. Doslej je izdala tri knjige, eno o svojem delu kot pogrebnica, eno o navadah povezanih s smrtjo po svetu, ta o kateri pišem danes pa je skupek vprašanj o smrti, ki so jih postavili otroci.
Predstavljate si lahko, da otroci pri svojih vprašanjih nimajo nobenih zadržkov in brez dlake na jeziku vprašajo vse kar jih zanima. In točno takšna so tudi vprašanja v knjigi. Od tega ali lahko obdržiš lobanjo svoje babice, kaj se zgodi, če nekdo umre na letalu, kaj se zgodi, če kdo umre v vesolju... Pa do tistih malo bolj "navadnih" vprašanj, kot npr. kako poteka kremacija in ali lahko povzročiš eksplozijo v krematoriju, če pred smrtjo poješ cel kup koruznih zrn za pokovko. No, tule naj si dovolim en kvarnik - ne! Pokovka nima za burek proti vročini v krematoriju! Lahko pa jaz odidem z velikim pokom, če osebje v krematoriju ne bi vedelo, da imam srčni spodbujevalnik. Temu se pa baje upravičeno reče "going out with a bang."
Knjiga se dotakne vsake možne teme, tudi tistih na videz bolj občutljivih. Vsekakor ni primerna za vsakega bralca, čeprav se mi zdi, da so to teme o katerih bi se reeees moralo več govoriti. Tematike so obravnavane brutalno iskreno, a vseeno ne na nagnusen ali neobčutljiv način, saj je to v osnovi knjiga za otroke in mlade. Se pa dotakne tudi tem kot so vonjave, barve in razni izločki do katerih pride po smrti - zato vendarle previdno, če imate občutljiv želodec ali pa v preteklosti kakšno posebej bolečo izkušnjo, ki bi zaradi knjige lahko prišla na plan.
Upam, da bo kdaj v prihodnosti knjiga tudi prevedena v slovenščino, saj se mi zdi, da je smrt še vedno tabu tema, čeprav je neizbežna za vsakogar od nas in se bomo z njo srečevali preko celega življenja.
LP Ajda