Ko mi je mlada, komaj 25-letna pisateljica ponudila v branje svoj roman, sem po kratkem brskanju po spletu in branju opisa, roman z veseljem sprejela. Kljub temu, da nam naslovnica morda obljublja neko lahkotno romanco, je roman čisto nekaj drugega. Ko sem knjigo prebrala je bilo na drevesih ravno zlato listje. Zdaj, ko tole končno objavljam, bi moral na tleh že ležati sneg... Nekako simbolično za to knjigo, ki tudi v zgodbi naredi velik preskok v času.
Knjiga št. 75/100
Eva Kurnik - Zlato listje v snegu
Ocena: 4/5
Zgodba se dogaja v kraju Vojsko nad Idrijo. Vdovec Karel vodi kmetijo, na kateri poleg njega živi že tudi ovdovel sin Jakob s sinom in še sin Maks, ki je inženir. V mestu Maks spozna lepo Amelijo in pripelje jo domov na svojo domačijo. A življenje se zgodi po svoje, ne po načrtih, ki si jih naredimo sami. Okoliščine obrnejo tok usode v čisto drugačno smer in, ko iz prvega pripovednega časa, iz leta 1994 na približno polovici knjige preskočimo v leto 2016, se je marsikaj spremenilo.
Knjiga govori o moči nesrečne ljubezni, neuresničenih sanj, razočaranja in maščevanja. O tem, kako včasih ne vidimo tistega, kar je tik pred našim nosom, dokler ni že vse prepozno.
Roman sem brala skoraj en mesec. Delo ni namenjeno temu, da kar poletiš čez njega, saj je kljub sicer dokaj majhnemu številu strani precej gosto in zahteva od bralca veliko zbranosti. V prvem delu je veliko ekspozicije, ki poskrbi, da dodobra spoznamo like in njihove okoliščine, v drugem delu pa je veliko preskakovanja med spomini in dogajanjem samim, zato lahko v trenutku nezbranosti bralec hitro pomeša med časom dogajanja in osebami, katerim se nekaj dogaja.
Jezik je lep in izčiščen, všeč mi je tudi, da je opombe glede nemških izrazov in narečnih besed avtorica dodala na vloženem listu, ki ga ima bralec lahko ves čas pri roki in ne lista za posameznimi izrazi.
Ko sva z avtorico kasneje debatirali o knjigi mi je bilo všeč, da je teme iz zgodbe res dobro raziskala in se jih lotila resno. Velikokrat namreč avtor o neki temi ve nekaj malega in se o njej razpiše, vmes pa naredi kar nekaj vsebinskih napak. Vsi pač res ne vemo vsega in to, da se je avtorica zavedala točnosti podatkov, se mi zdi res pohvalno. Všeč mi je bilo tudi, da knjiga ni senzacionalistično usmerjena, torej se ne zateka k nekim spektakularnim dogodkom, ki bi reševali slogovne pomanjkljivosti. Morda kakšnemu bralcu, ki bi želel več dogajanja in akcije to ne bo všeč, a verjamem, da veliko bralcev zna ceniti zgodbe, ki so bolj atmosferične in zgradijo odnos z bralcem prek samega sloga.
V letu 2022 je izšel že drugi del, nadaljevanje prve zgodbe in če smo v prvem delu prejeli res dobro osnovo, vem, da bo v drugem delu marsikatera stvar dobila svoj zaključek. Branja drugega dela se res že veselim, bo pa vseeno malo počakalo, saj je to eden od tistih romanov, ki ga je potrebno malce prespati in premisliti. Tudi sicer sem sama bralka, ki predvsem v dneh, ko sem bolj obremenjena in utrujena, rabi več dogajanja, da ostanem pri branju zbrana. Zato bo drugi del raje počakal na bolj spočite dni, :)
Vsekakor pohvalno, da je tako mlada avtorica v samozaložbi uspela izdati takšen izdelek. Verjamem sicer, da ni za vsakogar, za tiste, ki se radi poglabljate v odnose in imate radi dogajanje na slovenskih tleh - pa vsekakor priporočam!
LP Ajda