Samanta Hadžić Žavski - Še en vdih

Karmen, protagonistko romana, spoznamo na praznovanju njenega petdesetega rojstnega dne. Kljub temu, da jo je življenje peljalo prek mnogih čeri, se v tem trenutku njena plovba zdi mirna. Ima dve odraščajoči hčerki in ljubečega partnerja, njena slikarska kariera pa ji omogoča dokaj udobno preživetje. A žal ta mir ne traja. Kmalu po praznovanju jo kot strela z jasnega udari diagnoza ALS - neozdravljive nevrodegenerativne bolezni, ki ne le, da ni ozdravljiva, ampak je tudi hitro napredujoča in bolnika na najbolj krut način pripelje do neizbežnega konca.

Z delom Samante Hadžić Žavski sem se srečala v njeni prvi zbirki kratkih zgodb (Serijski morilec) in že takrat me je prepričala s svojim slogom in drzno izbiro tem, ki jih obravnava. Tudi v tem romanu ne razočara, saj premore izreden talent opisovanja človekovih občutij in stanj v katerih se znajde; v duši ali telesu. Čeprav je tema romana skrajno trpka, je slog svež in bralca hitro potegne v roman. Najbrž prav zaradi tega najtežji deli zgodbe in Karmenine bolezni še toliko ostreje zarežejo.

Zgodba poleg osrednje teme bolezni prepleta še več drugih, prav tako težkih tematik in mnoge od njih so zame nekatere od tistih, ki predstavljajo moje lastne strahove. Poleg neozdravljive bolezni, ki osebo povsem razčloveči in jo naredi odvisno od drugih, me je skrajno pretresla tudi zgodba prvega moža naše glavne junakinje. Le ta je namreč izginil brez sledu in Karmen ter hčerki nikoli niso izvedele, kaj se je z njim zgodilo. Takšna izguba ljubljene osebe se mi zdi izredno kruta in si sploh ne predstavljam, kako to nekdo odžaluje in se po tem pobere. Pojavi se tudi tema izgube v nosečnosti, partnerskega nasilja, duševnega zdravja, starševstva in iskanja starševske ljubezni.

Na 200 straneh ta roman skriva res ogromno tematik, ki bodo z vami zagotovo ostale še dolgo. Odličen roman, ki ga bom premlevala še dolgo časa.

Moja ocena: 5/5

LP Ajda