Holly Gibney je zasebna preiskovalka, ki smo jo bralci Stephena Kinga že spoznali v seriji Gospod Mercedes in nazadnje v romanu Tujec. Rahlo nenavadna samotarka po smrti poslovnega partnerja sama vodi detektivsko agencijo Srečni najditelj. Ko jo nedolgo po pogrebu njene lastne matere pokliče mati nekega pogrešanega dekleta in jo prosi za pomoč, Holly vsi bližnji in tudi njena lastna zdrava pamet prepričujejo, da naj z novim primerom vendarle malo počaka. Vseeno se odloči pomagati obupani materi in vse bolj ugotavlja, da izginotje Bonnie Dahl ni edino v tistem okolišu. Med tem pa ugledna zakonca, upokojena osemdesetletna profesorja bližje univerze, pod krinko starosti in buržoazije v kleti svoje razkošne hiše skrivata izprijeno skrivnost.
Holly je dokaj netipičen Kingov roman, saj tokrat vsa groza izvira iz človekove duše in nečimrnosti same, pri tem pa ne potrebuje nobenih nadnaravnih sil in bitij. Holly je kriminalka, s tem, da je o storilcu bralec prepričan že zelo kmalu, na začetku knjige, a to ne odvzame branju nobene skrivnostnosti in napetosti. Tudi v tej knjigi se King osredotoči na karakterje glavnih junakov, ki so izoblikovani in jim ni moč očitati plitkosti in površnosti.
Je pa to prva Kingova knjiga, kjer me je nekaj tako zmotilo, da bi jo skoraj odložila. Zgodba se odvija v letu 2021 (čeprav se vmes prepleta še nekaj starejših časovnic) in v tistem času je bila epidemija K na najvišjem nivoju. Verjamem, da je težko zapisati zgodbo iz tistega obdobja brez omembe epidemije, a to, kar si je avtor privoščil v tej knjigi, je meni povsem neprimerno in absolutno preveč politično. Jasno je, da vsak avtor v svoja dela vplete neke svoje nazore, a Holly se večino časa bere, kot nek manifest v podporo cepljenja. Dejstvo je, da bo tisto obdobje in bitko med tistimi, ki so se in tistimi, ki se niso cepili najraje kar pozabili, zato smo najbrž zaradi tega na te teme še malce bolj občutljivi, a ne glede na to, na kateri strani si, se mi zdi ta knjiga absolutno pretirana. Ob vsakem srečanju med dvema osebama se prestavita z vprašanjem, ali je oseba cepljena in z s poimenovanjem proizvajalca cepiva. Stalno beremo obtožbe zaradi smrti tistih, ki se niso cepili in komentarje glede boljšega zdravstvenega stanja tistih, ki so se. Omenja tudi ameriške predsedniške volitve, napad po njih, ter razna druga gibanja, ki jih sploh ne želim poimenovati, da ne bo IG označil vsebin, kot politično propagando.
Skratka, vsega zgoraj naštetega je ogromno. Res totalno preveč. Sicer v spremni besedi King napiše, da je korona ključen del zgodbe in brez nje le ta ne bi bila enaka, a meni se ne zdi tako. Zelo enostavno bi bilo izbrisati vse omembe cepljenja, vse omembe mask, vsa prelaganja krivde na tiste, ki se za cepljenje niso odločili... In bi sicer odlična zgodba še vedno stala.
Vsemu navkljub, mi je bila knjiga všeč, a priznam, da sem se čez določene dele res komaj prebila. Res, res škoda. Še vedno priporočam knjigo vsem ljubiteljem Kinga, pa tudi tistim, ki imate sicer raje kriminalke, ne toliko nekih grozljivih zgodb. Kot rečeno, zgodba je sicer fantastična, če zmorete spregledati stalno vsiljevanje avtorjevih političnih nazorov.
Moja ocena: 4/5
LP Ajda
Comentários