Tomi Gračanin je tekom svoje novinarske kariere večkrat pisal o nadebudnih slovenskih glasbenikih, ki so začutili klic morja in Dalmacije in posneli skladbo ali dve v hrvaškem jeziku in z dalmatinskim melosom. Če dobro pomislimo, ima kakšno takšno skladbo ogromno vidnejših zvezd slovenske zabavne glasbe, pa se to nikomur ne zdi nič kaj čudno. Kako pa bi se nam zdelo, če bi se situacija obrnila in bi Dalmatinec skušal urezati eno po naše?
Ravno to je glavna tema satiričnega romana Otoček sredi jezera. Na malem dalmatinskem otoku Mala Luka živi Ante, ki je med popravljanjem družinskega apartmaja našel kaseto z Avsenikovo glasbo, ki so jo tam pozabili, ali pa kar zanalašč pustili, slovenski turisti. Kljub zastarelem nosilcu je bilo pomembno le to, kar je bilo na njem - Anteja je glasba tako očarala, da je naslednjih več, kot deset let sanjal le o tem, da bi tovrstno muziko lahko ustvarjal tudi sam. In ko se mu vendarle ponudi ta priložnost in z venčkom Avsenikovih skupaj s "provizoriš" Adriatik Oberkreiner ansamblom razburi teraso edinega lokala na otočku, se njegova narodnozabavna dogodivščina šele začne.
Ideja romana se mi je že prvič, ko sem slišala zanj zdela nadvse zabavna in pravzaprav je vprašanje le tega zelo na mestu: zakaj se nam zdi ideja Hrvatov, ki igrajo slovensko narodnozabavno glasbo tako smešna in nesmiselna, na vsaki slovenski veselici pa odmevajo znane dalmatinske skladbe, da niti ne omenjam priljubljenosti klapske acapella glasbe, ki jo radi pojejo slovenski (predvsem) moški pevski sestavi. Slovenci smo do svoje glasbene zapuščine kar precej mačehovski, pa je tudi v realnosti potrebno le malce pogledati čez mejo, da vidimo, kako kvalitetna je lahko in kakšne zvezde so njeni izvajalci, kot npr. Avseniki. Ideja romana je tako čisto resna in primerna za razmislek, všeč pa mi je tudi satiričen duh, v katerem je podana.
Roman se na noben način ne jemlje preveč resno in hitro se sprevrže v komedijo zmešnjav, ki jo igrajo precej karikirani liki. Nasmejali so me prizori, ki se dogajajo le streljaj od mojega doma in to je vsekakor roman, ki ga je najprimerneje brati poleti, da si možgani malce odpočijejo.
Moja ocena: 3/5
LP Ajda
Comments