Da je moja najljubša fantazijska serija Harry Potter, čivkajo že ptice na vejah. V lasti imam okrog 30 knjig iz te franšize ali pa v povezavi z njo in mojo zbirko sem podrobneje predstavila v posebni objavi.
Ne bom lagala, da tudi sicer rada berem tovrstno literaturo, saj se mi zdi, da se moraš v vsakega od na novo postavljenih svetov res vživeti, da lahko v njem uživaš, jaz pa večinoma pri že ustaljenih serijah nisem imela energije za prebiranje dolgih romanov. Me pa vedno navduši, ko opazim kakšno novo serijo ali roman z zanimivo idejo.
Že, ko sem skoraj eno leto nazaj videla, da prihaja nova fantazijska saga, sploh pa s slovenskim avtorjem, me je zgodba pritegnila in zelo sem bila vesela, ko je pred dnevi v moj nabiralnik prišla tudi knjiga. Ilonika je prvi del fantazijske sage, ki govori o dogajanju v fantazijskem svetu, sestavljenem iz več dežel, dogajanje pa je postavljeno v Evliptsko cesarstvo, ki je izmed dežel največja. V cesarstvu umre stari cesar in preda vladavino novemu cesarju, Felixu, ki pa z oblastjo prejme tudi vso svobodo glede tega, kako bo cesarstvo živelo in delovalo odtlej.
Knjigo sem sicer že vzela v roke in prebrala par strani, a sem se odločila z njo počakati na dneve, ko bo časa malce več in se je bom lahko lotila v miru in zbrano. Jezik je namreč zelo bogat in takoj na prvih straneh začne avtor graditi nov fantazijski svet, kot pri vseh tovrstnih delih pa je dobro biti zbran, da lahko v polnosti doživiš svetove, ki nam jih gradi avtor.
Avtor, Domen Mezeg pa je pristal na tale krajši intervju, v katerem boste izvedeli več o nastanku knjige in o avtorju samem.
Najprej me zanima, tako kot pri vseh ostalih intervjuvancih, kdo je Domen razen tega, da si novopečeni avtor? Povej nekaj o sebi, s čim se ukvarjaš?
Sem novinar, publicist, od nedavna tudi oče dveh otrok. Sicer sem tudi diplomiran geograf in polonist, kar pomeni da imam (staro) diplomo iz geografije in poljskega jezika s književnostjo. Življenje sem preživel med Logatcem in Ljubljano.
Kot vem izhajaš iz velike družine. Ti je bilo branje položeno že v zibko? Sta starša spodbujala izražanje tudi skozi pisano besedo?
Res je, prihajam iz številčne družine. Deset otrok. Morda mi je bilo položeno na nek način. V osnovnošolskih letih sem sodeloval pri bralni znački, pozneje pa sem nadaljeval z branjem tudi v srednji šoli in na fakulteti. V zadnjem času pa morda več napišem kot preberem. Za starše je bilo izražanje skozi pisano besedo gotovo pomembno, sem ga pa razvijal predvsem sam, tudi s pisanjem pravljic. Na prelomu srednje šole in študijskih let je nastal tudi esej z naslovom »Postal sem evropski državljan«, ki je bil nagrajen z obiskom evropskega parlamenta v Strasbourgu. V srednješolskih letih sem veliko časa porabil tudi za bloganje in pisanje na forumih, prvi publicistični zapisi pa so nastali po letu 2010.
Kdaj pa si začel s pisanjem? Se je želja o svojem lastnem romanu v tebi gradila že dlje časa?
Zamisel o pisanju romana se je pričela pojavljati tam okoli leta 2002, torej v srednješolskem obdobju. Nato je sledil prvi poskus pisanja romana, ki pa ga nisem nadaljeval. Neki zametki sedanjega romana Ilonika, sicer z nekoliko drugačnim imenom, so pričeli nastajati šele leta 2010 na študijski izmenjavi na Poljskem v Katovicah, kjer sem preživel kakšne tri mesece in pol na svojem jezikovnem izpopolnjevanju ter spoznavanju poljske kulture. V zadnjih dveh, treh letih pa je prvi del romana dobil neko svojo končno obliko. Podnaslov dela »Saga o cesarju Feliksu« je bistveno, bistveno mlajši, vendar pa se delu, po mojem prepričanju, zelo dobro prilega.
Tvoj prvenec, Ilonika je fantazijski roman. Je tudi sicer fantazija tvoj najljubši žanr?
Fantazija mi je blizu, zlasti moja. Domišljije imam veliko in marsičesa sem se že domislil, del tega pa tudi vključil v svoje knjižno delo. Fantazijska književnost je zagotovo moje področje, ko gre za ustvarjanje, medtem ko rad, kdaj pa kdaj, posežem tudi po kakšnem drugem žanru.
Na kratko opiši premiso romana Ilonika. Že naslovnica nam pove, da je to prvi del sage, katere podnaslov je Saga o cesarju Feliksu. Imaš v mislih že celotno zgodbo? Koliko delov predvidevaš?
Glede števila delov bi rad ostal malce skrivnosten. Morda bodo trije, morda štirje, morda pa jih bo pet. Celotno zgodbo seveda imam v mislih, že obstaja. Prvi del sage o cesarju Feliksu se prične s smrtjo starega cesarja, ki da svojemu sinu Feliksu, na smrtni postelji, popolno svobodo, da lahko nadaljuje dinastijo in zasede prestol, lahko pa se odloči tudi drugače. S tem na Feliksova pleče pade težka odločitev, saj je ujet v norme in pričakovanja okolice, četudi ima tudi sam pomisleke, da bi zaživel drugače. Tako se podamo na vznemirljivo pustolovščino iskanja smisla, zapletanja v ljubezenske pripetljaje in spoznavanje fantazijskega sveta oziroma »dežel«. Feliks je prestolonaslednik največje med njimi – Evkliptskega cesarstva, palača pa se nahaja na najvišjem vrhu Ledenih gora in najvišjem vrhu v tej deželi. Časovno pa je zgodba umeščeno ne povsem določljivo daleč v preteklosti, enkrat po Vesoljnem potopu, pred katerim so obstajala mogočna pancesarstva, skozi katere se je potovalo tudi po sedem, morda še več rodov, prav toliko časa pa je trajala razglasitev novih pancesarjev, ki so jo izvajali pancesarski sli in svoje poslanstvo prenašali na potomce, torej iz roda v rod, dokler razglasitev ni dosegla skrajnih meja dežel. Razmišljal sem že, da bi nekoč v prihodnosti svoje pisanje morda posvetil tudi temu obdobju. Roman bi se lahko glasil »V dobi pancesarjev«, s podnaslovom »Saga o očakinji Abramiji«. Liki in zgodbe imajo namreč lahko tudi neko biblično ozadje. Tudi v prvem delu Ilonike je uvodoma zapisan biblični citat. Je pa prvi del zlasti posvečen spoznavanju s fantazijskim svetom, več akcije pa se načrtuje za drugi, tretji del itd.
Moram priznat, da me je sama zgodba pritegnila že prvič, ko sem slišala, da prihaja ta roman, zato sem res hvaležna za recenzijski izvod. Do tega intervjuja, povem čisto po pravici, sem prebrala le prvih nekaj strani. Dejstvo je, da je jezik res sijajen; zelo lep, bogat in že zdaj vidim, da bo tudi sam svet zelo podrobno zgrajen. Ravno zaradi tega bi se romana rada lotila v miru, z dovolj časa, da uživam v njem. Kako si prišel na idejo o tem fantazijskem svetu? Iz česa je zraslo Evliptsko cesarstvo in od kje tudi ideja za imena, ki so res sijajna?
Zamisel o fantazijskem svetu je zorela počasi, postopoma. Težko je govoriti o enem trenutku. Je sad razvoja, zorenja. Imena so deloma povsem izmišljena, deloma pa tudi preobrazba že obstoječih, zgodovinskih in mitoloških imen. Posegal sem tudi na področje slovanske mitologije, vendar so vsa imena nekoliko spremenjena. Tudi ime rodbine »Kadoreo« je le premetanka že obstoječega zgodovinskega imena, ki kaže na to, da gre za nekaj prelomnega, za korenite spremembe tako v deželah kot tudi v Feliksovem življenju. Za koga gre, lahko bralci ugotovijo sami. Celotno Cesarstvo pa malce spominja na Evropo in Rimski imperij. Mi je pa nek kolega dejal, da ga zgodba popelje v Kitajsko cesarstvo. Namesto Jantarjeve in Svilne poti pa se pojavljajo Žametna, Biserna in Tikova.
Kot vem izhajaš iz precej verne družine. Je bilo tudi to povod, da si se (za razlik od Pesmi ledu in ognja na primer) odločil za fantazijsko sago brez perverzij? Te morda ekscesivna uporaba spolnosti in nasilja v nekaterih najbolj priljubljenih fantazijskih delih za odrasle moti?
Ja, nekateri gradijo pozornost bralcev ravno na pornografskih elementih. Rekel bi, da je tovrstna »spolnost« morda za marsikoga privlačna, a vse skupaj izpade bolj ceneno. Fantazijski svet nekako »odčara«, kar pa ne pomeni, da ne sme biti ljubezenskih zgodb, torej tudi neke spolnosti in telesnosti, ki je nenazadnje del našega življenja. Se mi pa zdi pomembno, da se spolnosti ne banalizira zgolj na raven nekih živalskih nagonov, čeprav se morda lahko v nekih konkretnih segmentih, prikaže tudi to, a le s posebnim namenom. Sam zaenkrat nisem imel potrebe, da bi to storil. Perverzna spolnost se mi zdi poleg kletvic, pogost instant nadomestek za pomanjkanje domišljije, zamisli. V sami sagi o cesarju Feliksu je sicer na kakšnem mestu nakazano, da se je cesar spustil v avanturo. Omenjeno je tudi, da so dvorjani živeli precej lahkotno, čemur pa so svečeniki tudi nasprotovali. A to je nenazadnje lahko prispodoba za resnični, dejanski svet. Redki posamezniki spolnost dojemajo kot krepost in se držijo strogih pravil, medtem ko mnogi drugi živijo bolj »sproščeno«, tudi takšni, ki v javnosti dajejo vtis drugačnih, jaz pa se ne vidim v vlogi nekoga, ki bi to presojal. Pred fizičnim nasiljem pa Ilonika ni povsem imuna. Nenazadnje je tudi Biblija, zlasti njena Stara zaveza polna nasilja, kar je prispodoba za resničnost. Sveti spisi ne okolišijo, ampak prikazujejo človeka in njegovo naravo takšno kot je, tudi vse nizkotne strasti. Moj namen ni bil prikazati Feliksa, ki je odmaknjen od resničnosti, ampak je vržen v to »resničnost« fantazijskega sveta. Pojavlja se celo ljudožerstvo, ki poleg številnih fantazijskih elementov, malce nadomešča to spolno perverzijo. Večkrat sem celo razmišljal ali je mogoče perverzno spolnost, ki je obenem precej iztrošena, obrabljena literarna »fora«, nadomestiti kar z ljudožerskimi vstavki, da bi z njimi ohranjali bralčevo pozornost.
Si kot otrok morda bral serijo o Harryu Potterju? Kljub temu, da je namenjena otrokom, je še vedno ena mojih najljubših fantazijskih serij – ah, kar najljubša – tudi zato, ker je Rowlingova vzpostavila svet, ki je tako natančno opisan, da se, sploh skozi otroške oči, zdi skorajda verjeten. Meni osebno se zdi, da je sploh za otroke in mladino to lahko odlična literatura, saj daje ogromno moralnih naukov o zvestobi, prijateljstvu, moči ljubezni, pravičnosti, zmagi dobrega nad zlom… So tudi zate to pomembne vrednote, ki bi jih rad izpostavil v svoji sagi?
Mislim, da sem prebral prve tri dele Harryja Potterja. Moja saga pa je zastavljena predvsem tako, da se glavni junak Feliks, sreča z vrednotami kot so pogum, junaštvo, bogastvo, slava in moč, ki so v današnjem svetu tako zelo cenjene, a so zanj nekako nedosegljive, čeravno je najmogočnejša oseba v Imperiju. In prav to ga sili v iskanje svojega mesta v družbi, svoje sreče, smisla.
Podobno vprašanje sem zastavila Jaki Tomcu, ko sva se pogovarjala o ZF literaturi. Zdi se mi, da je fandom na področju fantazijske literature res močan in zavzet. Te je bilo kdaj strah vzpostaviti nek nov fantazijski svet, ki bi se postavil ob bok vzpostavljenim, kot so Westeros, pa Wizarding World in podobni? Se ti zdijo bralci fantazijske literature v tem pogledu zahtevnejša publika, oziroma jih je težje prepričati?
Težko ocenjujem kako zahtevni so bralci, kot pa vidim jim akcija zelo veliko pomeni, zato se morda spregleda kakšno drugo kvaliteto fantazijske književnosti, ki bi jo nekateri radi brali kot skandinavske kriminalke, a dvomim da so to. Seveda pa je tudi akcija pomembna. Sem pa eden od pionirjev na tem področju v Sloveniji. Malce »bogokletno« lahko na tem mestu zapišem, da sta bila prva na tem področju pri nas Simon Jenko (Mikromega) in Ivan Tavčar (Roman 4000), a pustimo sedaj to. Letno namreč izide le nekaj tovrstnih slovenskih del, čemur botruje »cankarjanska mentaliteta«, ki izriva, celo prezira tovrstno književnost, zato slovenski bralci pogosto posegajo po angleškojezičnih originalih. V anglosaksonskem svetu je namreč stvar povsem drugačna. Zato, ker je toliko več različnih knjižnih del, ki posegajo na različna področja, pripadajo različni žanrom in njihovim podvrstam, je manj potrebe po nenehnem ustvarjanju »visoke«, »melanholične« in »zatežene« književnosti. Sem oster, ampak tako stvar vidim. Prav zato sem hotel v Iloniki tudi z jezikovno spretnostjo pokazati, da si slovenska fantazijska književnost zasluži kanček več spoštovanja. In v Iloniki je tudi govora o precej slovenskem motivu, torej o »deželah«. Mislim, da sem ustvaril nov fantazijski svet, ki je domač in ni preprosta kopija kakšnega drugega. In tega me ni bilo strah. Ni govora ne o Zemljemorju, ne o čarovniški akademiji, ne o Srednjem svetu, ne o vzporednih svetovih, ne o medplanetarnem dogajanju, marveč o »deželah«. Ogromno fantazijskih del sicer še ne poznam, upam pa, da česa podobnega še ni.
Kako to, da si se odločil knjigo izdati v samozaložbi? Si se kdaj soočal z dvomi ali knjigo sploh izdati?
Namenoma je izdana v samozaložbi, da imam (bolj) proste uredniške roke, in nenazadnje zato, ker razmišljam o tem, da bi samozaložba nekoč postala tudi prava založba. Z dvomi sem se srečeval že v srednješolskih klopeh. Obenem pa vem, da če bi tem dvomom nasedel, bi notranja želja po izdaji kmalu spet prevladala. To, da si pisatelj se v nekem trenutku preprosto zaveš. To ni tako, da bi v roke vzel seznam prostih del in pisal življenjepise ter jih pošiljal naokoli. Brez pisateljevanja/pisanja bi v življenju nekaj hudo manjkalo, bila bi neka praznina.
Knjiga je izšla v malce nehvaležnem obdobju, konec februarja tik pred prvim valom epidemije. Kljub temu se mi zdi, da ljudje v času, ko drugih aktivnosti ni prav dosti na voljo, več berejo. Kakšni so odzivi na izid knjige in prvi odzivi bralcev?
Prvi odzivi so bili večinoma medli, zadržani. Ljudje se po večini bojijo vsega kar je novo, seveda pa nekateri tudi odločno in nemudoma pohvalijo. Nek bivši sodelavec pa je celo dejal, da misli, da bi se »ubil«, če bi prebral moj roman. So pa počasi prišle prve pohvale pa tudi kritike. Nastala je že tudi kakšna recenzija. Zaradi prepovedi druženja je bilo potrebno posegati po spletu, družbenih omrežjih. Edino fizično predstavitev, ki sem jo imel, je bila na Fanfestu 2020 v Celju, v antikvariatu Antika. Še enkrat se jim zahvaljujem za to edinstveno priložnost, vsi drugi načrti so padli v vodo. Zahvaljujem se tudi pisatelju Bojanu Ekselenskemu, ki me je povabil na ta izjemni dogodek, ki pa je letos potekal okrnjeno in močno prilagojen, kar je bilo po svoje moteče.
Za konec morda še kakšno sporočilo za bralce mojega bloga?
Vesel bom kakšnih odzivov na Iloniko, predlogov za izboljšave, utemeljene kritike, pohval itd. Ena mi je že koristila, pri sicer počasnem nastajanju drugega dela. Pa, prijetno branje.
Iloniko lahko naročite na povezavi: https://www.emka.si/webapp/wcs/stores/servlet/sl/emkasi/ilonika%3A-saga-o-cesarju-feliksu-p-9789619493106
Želim vam prijetno branje in veliko užitkov v deželah!
LP Ajda