ana sem spremljala že pred več leti, ko sem imela sama največjo obsesijo s sobnimi rastlinami. Vmes so bili moji interesi drugje, zdaj pa sem spet našla pot do Janovega profila @botanistbyheart in ravno v času, ko je napovedal izid svoje knjige.
#Ne pozabi na rože je nekakšen hibrid med Janovim življenjem v povezavi z rastlinami in priročnikom za nego le teh. Ne nek način me spominja na knjižico My life in plants avtorice Katie Vaz, ki sem jo prebrala pred časom. Oba avtorja sta se namreč lotila pripovedovanja o rastlinah prek svojih lastnih izkušenj povezanih z njimi, le da se je Jan občutno bolj osredotočil na rastline same, pri Katie pa so le nastopale, kot neki stranski liki v njeni življenjski zgodbi.
Prva stvar, ki mi je pri Janu na splošno in tudi v knjigi všeč je, da v nasprotju z večino tovrstnih profilov, ne išče neke eksotike in novih, dragih rastlin, ki so ta trenutek moderne, čez pol leta pa bodo pozabljene. Pri njem najdemo rastline, ki so jih imele v hišah naše babice, tiste, ki so krasile hodnike šol, bolnišnic, pisarn in se nam ne zdijo nič posebnega. Jan zna s svojimi zgodbami bralcu ponovno prikupiti taščin jezik, okrasne koprive, seveda svojo slavno pilejo... In to se mi zdi izredno osvežujoče. Sama sem pri rastlinah sicer velika ljubiteljica vsega variegiranega in ne glede na to, kaj je tisti hip moderno, se vedno navdušujem nad listi, ki imajo bele lise, morda rumenkaste, morda mojito variegacijo (takšno imam pilejo in zelo lep singonij)... A te variegacije najdemo tudi pri starejših rastlinah, ki v tem trenutku niso najbolj popularne in se ne prodajajo za stotine evrov.
Druga stvar, ki jo izredno cenim pa je, da je v knjigi omenil osebe, ki so mu privzgojile to strast; pa naj bo to babica, ki jo ljubkovalno kliče Bibi, soseda Greti, druge tete, sosede, prijateljice... In najbolj cenim to, da so večinoma to precej starejše osebe, ki jih Jan predstavi izredno ljubeznijo, spoštovanjem in dostojanstvom, ki si ga zaslužijo. Morda se komu zdi to samoumevno, a ni, sploh pa ne v določenih skupnostih, tudi rastlinoljubska je takšna, kjer se zdi, da določeni ljudje starodavna znanja odkrivajo povsem na novo, brez dolžnega spoštovanja do generacij pred njimi, ki so na tem področju orale ledino.
Knjigo sem prebrala od platnice do platnice, izvedela nekaj novega o posameznih rastlinah, predvsem o tem, kako so postale sobne rastline in kako do prepotovale svet, najbolj pa sem dobila novo spoštovanje do Jana in njegove strasti. Ko samo opazuješ profil nekoga na spletu, se vse zdi tako idilično, popolno, včasih tudi malce umetno. Ko pa izveš zgodbo za to strastjo in hobijem, se stvar pokaže v povsem novi luči.
Knjiga ni popolna, predvsem kakovost nekaterih fotografij je malce slabša, v smislu resolucije, a predvidevam, da so to fotografije, ki so bile uporabljene za Instagram in se je original že zdavnaj izgubil. Če pomislim, da bi kdo želel od mene original fotografije iz objave izpred 4 let... Najbrž ne obstaja več in predvidevam, da je bila tudi tu situacija podobna.
Vsekakor je to knjiga za vsakega ljubitelja sobnih rastlin in rastlin na splošno. Jan, res iskrene čestitke!
Moja ocena: 4/5
LP Ajda
Comments