Androidi čutijo v barvah je največja znanstveno-fantastična uspešnica slovenskega avtorja v preteklem letu. O njej sem slišala res ogromno, sploh po tem, ko sem sledilce povprašala po predlogih dobrih knjig slovenskih avtorjev. Z Jako Tomcem sem opravila intervju za 25 knjigoslastic pod kategorijo Znanstvena fantastika (Preberete ga lahko tule: https://www.ajdanaklada.com/post-1/intervju-jaka-tomc), zdaj pa sem se končno lotila še knjige. Nekaj manj kot 300 strani dolgo knjigo sem prebrala v enem kosu. Torej, ko sem se z njo usedla na kavč, sem vstala šele, ko sem končala. Kar že samo po sebi pove dovolj, kajne?
Knjiga št. 68
Jaka Tomc - Androidi čutijo v barvah
Ocena: 4,5/5
Dogajanje v romanu je postavljeno v ne tako zelo oddaljeno prihodnost; v leto 2031 in v leto 2048. V romanu namreč skačemo med dvema časovnima okvirjema in med štirimi pripovedovalci; Kent je znanstvenik, ki je prvi ustvaril androida; bitje, ki je na las podobno človeku, z lastnim zavedanjem a vgrajenim zakonikom, ki mu preprečuje, da bi prekršil štiri temeljna pravila, npr. škodoval človeku. Robbie je prvi android, ki ga je Kent ustvaril. James je politik, ki od začetka ostro nasprotuje vnosu umetne inteligence, Maia pa vojaška poveljnica, ki vodi akcijo proti androidom. Leta 2031, ko se androide ustvari je Kent namreč prepričan, da je ustvaril popolnoma varno varianto, brez možnosti, da bi androidi uveljavili svojo lastno voljo do te mere, da bi lahko šli v boj s človekom, kjer bi človek vsekakor s svojimi omejenimi sposobnosti potegnil kratko. Ko pa se dogajanje prestavi v leto 2048 ugotovimo, da je vendarle človek nekaj zgrešil pri svojem načrtu, saj android ubije človeka, česar po vseh pravilih ne bi smel biti sposoben narediti. Politika, ki je ves čas nasprotovala androidom izkoristi ta dogodek, da vse androide strpa v taborišča in se jim odloči maščevati za to dejanje.
Začne se bitka za pravico; zakaj je bil android sploh sposoben ubiti človeka? Je za vsem skupaj višji cilj ali so stroji vendarle nadvladali človeka in sledi vojna v kateri človek nima praktično nobenih možnosti? Kje so meje razvoja?
Knjigo bi prav lahko označili tudi kot distopijo, saj je premisa romana čisto verjetna. Jaka Tomc tako prepričljivo opiše sam potek dogodkov do nastanka prvega androida in kasneje, da se meni, sicer popolnemu laiku s tega področja, zdi vse kar je napisano čisto verjetno. Ob branju se ves čas sprašuješ, do kje naj seže razvoj in kje dejansko je njegova meja? Mnogo vrst tehnologije, ki obstaja danes in, ki jo uporabljamo v vsakdanjem življenju, si človek še 10 let nazaj ni mogel niti predstavljati. A do kje je tehnologija v pomoč in na kateri točki postane poseg v zasebnost in popolnoma prevzame naša življenja? Pomislimo le na mobilne telefone. S številnimi orodji in aplikacijami so postali nenadomestljiv pripomoček, ki lahko nadomesti računalnik, zemljevid, knjigo... Če imaš v žepu dober pametni telefon, lahko pravzaprav narediš in izveš skoraj vse, kaj pa, če bi pametni telefoni naenkrat izginili? Kako bi se znašli v analognem svetu, ki smo ga vajeni gledati skozi digitalne oči?
Knjiga me je resnično navdušila, čeprav v resnici nisem bralka tega žanra. Že pred časom me je bralec bloga vprašal, kako se lahko ta knjiga primerja z velikimi znanstveno-fantastičnimi deli. Po pravici povedano: Ne vem. Žanra ne poznam zelo dobro in ne bi je mogla uvrstit med ostala dela, saj jih nisem brala. Vem le, da se mi je sama ideja zdela prepričljiva in to se mi zdi pri tovrstnih delih; fantazijskih ali pa ZF, najbolj pomembno. Če avtorju uspe bralca prepričati, da bi bilo to kar je napisal dejansko verjetno, je naredil največ. Zgodba, ki se že od začetka zdi za lase privlečena pač ne pelje nikamor in ne glede na to, da androidi iz knjige zaenkrat najbrž (ne vem, ker o umetni inteligenci res nimam pojma) nimajo neke strokovne podlage, da bi jih bilo v resnici mogoče izdelati, avtorju verjamem, da bi bilo kaj podobnega možno.
Vsekakor knjigo priporočam vsem ljubiteljem znanstvene fantastike, pa tudi tistim, ki to v osnovi niste. Če je bila knjiga všeč meni, bo po vsej verjetnosti tudi vam, saj res nisem ljubiteljica ZF literature, sploh pa me ta veja znanosti (umetna inteligenca ipd) niti malo ne zanima. Če je uspelo Jaki prepričat mene, bo najbrž tudi vas. Zakaj nisem knjigi dala čiste petice? Vseeno se mi zdi morda na začetku in na koncu malce prehitra. Nekaj časa sem potrebovala na začetku, da sem ujela dogajanje (kdo je kdo, kaj se dogaja), pa tudi na koncu je kakšna stvar obvisela v zraku. Ne do te mere, da bi bilo frustrirajoče, a vseeno ravno toliko, da odbije tiste pol točke do res perfektne knjige.
Če bi želeli naročiti svoj izvod, je knjiga ponovno na voljo na spodnji povezavi. Bila je namreč razprodana, kar je za znanstveno-fantastično literatur slovenskega avtorja pravzaprav samo po sebi... znanstvena fantastika. :)
https://proksima.si/knjiga/androidi-cutijo-v-barvah/?gclid=CjwKCAiA8Jf-BRB-EiwAWDtEGmtVclAb29QEbd1OW1QYHKK-db92MjJAefaY3FOA4OzA93SqWAcwmhoCWjEQAvD_BwE
LP Ajda