top of page
  • Writer's pictureAjda

Recenzija: Božična knjigarna

Vsako leto poskusim prebrati vsaj eno knjigo s praznično tematiko. Čeprav žanr romanc in lahkotnejših romanov ni moj najljubši, vseeno uživam ob malce prazničnega kiča. Letos je moj pogled pritegnila nova prevedena knjiga Jenny Colgan in čeprav mi Knjigarna srečnih koncev ni bila najljubša (najslabša pa tudi ne), sem ji dala še eno priložnost.

Knjiga št. 82/100

Jenny Colgan - Božična knjigarna

Ocena: 4/5


Carmen je nekakšna črna ovca družine, saj je za razliko od sestre Sofie precej neambiciozna, požvižga se na tradicije, pravila in predvsem prezira popolno družinsko življenje, ki ga živi njena sestra. Dela v veleblagovnici in čeprav v delu nikakor ne uživa, jo novica o zaprtju trgovine in posledično izgubi službe, preseneti. Nerada sprejme pomoč Sofie, ki jo povabi k sebi domov v Edinburgh. Visoko noseča Sofia bi z veseljem sprejela nekaj pomoči sestre, poleg tega pa eden od njenih klientov potrebuje pomoč pri upravljanju svoje knjigarne. Če stare zaprašene knjigarne do konca leta ne spravi v red in ne začne poslovati z dobičkom, je ne bo mogel niti prodati in ostareli gospod bo izgubil čisto vse. Carmen se tako vsa namrgodena odpravi v slikovit zimski Edinburgh in se loti nemogoče naloge: v staro knjigarno vliti nekaj življenja. Morda pa bo v tem procesu življenje zopet našlo tudi njo.


Pri branju takšnih knjig sama pri sebi res zavestno izklopim svoja pričakovanja, ki so vezana na žanr sam. Vem, da ima žanr določene prvine, ki meni niso najbolj všeč in ker vem, da je to stvar moje osebne preference, ne bom razglabljala o nekaj klišejih, ki jih premore. To pač paše zraven. Je pa to zagotovo knjiga, ki romance ne postavlja v prvi plan. V resnici se romanca pojavi šele nekje v zadnji tretjini in še to bolj, kot spremljevalna zgodba, ne pa kot glavna tema knjige.


Uživala sem ob vsem, kar je Carmen počela s knjigarno. Opisi njenega dela, truda z izložbo, iskanja prazničnih knjig za prodajo... So naravnost čudoviti in prepričana sem, da bi takšno delo sprejel marsikdo od nas. Všeč mi je, da je kot lik Carmen precej večplastna in ni tipična glavna junakinja takšnega romana, ki je samo in zgolj pozitivna in srčkana. Ima svoje težave in travme, pomisleke in tudi muhe.


Všeč mi je, kako se razvije v odnosu do sestre, svojih nečakov in na splošno družinskih odnosov in tradicij. Prav tako mi je všeč to, da ponudbe s strani sestre ne sprejme takoj z odprtimi rokami in brezmejno hvaležnostjo. Če odnos do tistega trenutka ni bil rožnat, bi bilo nemogoče pričakovati, da ga bo ena ponudba tako spremenila. A v takšnih romanih se največkrat zgodi prav to. Tu odnosi res potrebujejo nekaj dlje časa in to se mi zdi precej bolj življenjsko. V resnici mi je bil še najslabši del tisti z romanco. Oba "snubca" sta bila res precej klišejska in na dveh polih, da bralec že takoj ve, da bo eden več, kot očitno slab, drugi pa dober in končni izbranec. Ampak še enkrat. To so stvari, ki niso všeč meni osebno, najbrž pa znotraj žanra samega niso slabe.


Jaz sem ob branju uživala. Ob rahlem norčevanju iz masovno pisanih knjig za samopomoč brez neke hude vsebine in polnih toksične pozitivnosti, ob naslavljanju problematike prikrivanja težjih življenjskih tematik pred otroki... Res se dotakne mnogih tem, ki jih strastni bralci še predobro poznamo. Zato se mi zdi res čisto super praznično branje!


LP Ajda

23 views0 comments

Recent Posts

See All
bottom of page