Tone Pavček je že od nekdaj eden mojih ljubših pesnikov. Vedno sem imela občutek, da je ostal nekako "ljudski," da se kljub trendom ni odrekel rimam in preprostejši formi njegove poezije. In Pavčka zagotovo vsi poznamo tudi po njegovih delih za otroke, pa seveda vsem znani Pesmi o zvezdah, ki najde preštevilna mesta na voščilnicah, priznanjih in na šolskih proslavah.
Matjaž Kmecl je po pesnikovi smrti leta 2011 dodobra pregledal njegov opus za odrasle in v knjigi so vključena zbrana dela vseh pesniških zbirk. V knjigi je okrog 260 pesmi, ki so urejene kronološko in prav ta uredniška izbira da bralcu pretresljiv vpogled v Pavčkovo ustvarjanje.
Iz preprostih in vedrih pesmih, kot je zgoraj omenjena, je Pavček dokaj hitro presedlal na pesmi, ki opevajo rodno Dolenjsko in spomine nanjo, obravnavajo pa tudi trpljenje in bitke, ki jih je dan na dan bilo preprosto kmečko prebivalstvo na poti k smrti, kot neizbežnemu delu kroga življenja. Pavčkovo delo pa po letu 1979, tako kot pesnika samega, kruto zaznamuje smrt sina Marka, ki si je vzel življenje. Od takrat naprej Pavček v svojih delih smrt obravnava vse pogosteje in drugače, kot prej - kot kruto silo, ki prekine in ustavi vse, kar je doslej bilo - vključno z upanjem, srečo in sanjami. Pesnik si vse večkrat jemlje za temo svojih del tudi samomor.
Temačnejša dela iz časa po sinovi smrti kasneje spet zamenjajo spomini na Dolenjsko in preprostejše, kmečko življenje, proti koncu življenja pa je ponovno ustvarjal tudi vedrejša dela. Ena od zadnjih pesnikih zbirk, Angeli, je še posebej prijetna, na trenutke tudi hudomušna.
Pavček je še vedno eden mojih najljubših pesnikov, je pa po branju te zbirke moje razumevanje njegovega dela dobilo še dodatno globino. Toplo, toplo priporočam.
Moja ocena: 5/5
LP Ajda
Comments