VigeVageKnjige je ena izmed založb, za katere brez knjižnega instagrama najbrž še dolgo ne bi slišala. Izdajajo namreč stripe oziroma risoromane, ki so bili do pred kratkim popolnoma tuja zvrst literature. Saj veste, strip je itak za otroke, a ne? Pa še kako napačno je to mišljenje! Tule je bil moj glavni influencer Boštjan Gorenc - Pižama, saj sem pri njem videla veliko različnih stripov, ki so v meni vzbudili zanimanje. V procesu pripravljanja rubrike Založbe se predstavijo, sem se tudi sama odločila za naročilo pri omenjeni založbi. Priznati vam moram, da je njihov odnos zagotovo eden boljših in pristnejših na našem založniškem trgu. Ker sem novinka v žanru, so mi prijazno svetovali glede nakupa, danes pa je prišel paket in dodali so še en strip, ki se ga res veselim. Naročila sem en malce bolj začetniški strip, pa še enega težjega. Slednjega z naslovom Bezimena sem že prelistala in sem navdušena. To je prava umetnina! Priporočam torej, da se tudi vi še malo podate v tuje vode. Sicer berete stripe? Kateri vam je bil najljubši?
Ime založbe: VigeVageKnjige, daljše ime je pa VigeVageKnjige, zavod za literarno založništvo in druge svobode
Kako dolgo že delujete?
Od leta 2013 – takrat je bila založba ustanovljena, prvi risoroman Peščeni grad pa je potem izšel leta 2014.
Kakšna je vizija vaše založbe?
Ko smo začeli tipati v tej sferi, smo trčili ob 2 vozla, ki smo se jih lotili masirat dolgoročno:
1) slovenski stripovski trg je precej majhen, tako da je za preživetje na njem potreben izrazito butičen pristop - vizija v tem okviru je torej, da naš butik preživi. V vsem svojem butičnem sebstvu.
2) Še vedno je okoli stripa v slovenskem prostoru precej trdoživ predsodek, da je strip žanr, nad katerim so se nekaj časa zgražali, nato zamahovali z roko, ga pospravljali v kategorijo straniščne literature. V zadnjih letih se je s porastom stripovskih izidov situacija seveda izboljšala, a še vedno se čutimo dolžne, da z izborom naših knjig nagovarjamo tovrstne predsodke. Želimo širiti bazen bralstva stripa, ga opozarjati na razplastenost in bogastvo žanra. Vzbuditi in negovati navdušenje nad risoromanom ali stripom.
Ultimativni cilj bomo dosegli, ko bo strip kot žanr v knjižnicah umeščen na res res nobel pozicije 😊.
Na kakšen način izbirate knjige, ki jih izdate?
Zelo pazimo na to, da je nabor del raznolik, da so poleg tistih, za katere vemo, da se bodo brala (npr. Neustrašne, Ariol) tudi taka, ki so zahtevna in / ali za sladokusce (npr. Pepee, Jezdec), a so absolutno nujne v našem prostoru iz razloga, ki sem ga navedla zgoraj pri prejšnjem odgovoru – pri risoromanu gre za resno literaturo, ki podobo in tekst spaja, prepleta in včasih preliva na mnogotere načine, tega spoja pa se ne da ponazoriti z 1 + 1 = 2, ampak z nečim povsem novim, 1 + 1 je torej v tem primeru 3 (to je nekoč rekla oblikovalka Kaja Avberšek).
Leta 2019 smo si prvič lahko privoščili izdajo izvirne slovenske knjige, šlo je za Vinjete straholjubca Eve Mahkovic in Eve Mlinar, lani so bile to Mestne ptice Gašperja Krajnca, letos pa bomo spomladi izdali Žabce Dore Kaštrun. Zaenkrat je slovenska knjiga lahko samo ena na leto – avtorjem moramo biti sposobni za delo ponuditi spodoben honorar in se knjigi tako uredniško kot promocijsko scela posvetiti.
Za sezono 2022 smo pripravili natečaj za risoroman, s katerim želimo ponuditi priložnost tudi slovenskim avtorjem in avtoricam, ki smo jih z našim – sicer ostrim – očesom doslej zgrešili.
Koliko knjig na leto približno izdate?
Od ustanovitve do danes smo izdali 36 knjig, od tega tudi nekaj ponatisov (Rdeča Rosa, Arioli, Škatla), tako da od 9 do 11 na leto.
Imate kakšen poseben spomin, anekdoto iz vašega dela, ki bi jo radi izpostavili?
Zelo smo bili veseli, ko nam je lani pisala ena od naših bralk, da njen sin Luka v življenju nikoli ni rad bral. Ga je bilo treba z vsemi štirimi privleči do črk, če se razumemo 😊. No, da odkar pa ve za Ariola in odkar je prebral Prototipa, ga ni za ustavit. Skozi strip je razvil potrebo po tem, da poseže tudi po drugih knjigah. Literarni žanr stripa vidimo kot sijajen most med tem, da človek sploh ne bere, in med pismenimi bralkami in bralci, ki berejo redno in segajo po raznolikem čtivu.
Na kaj ste pri svojem delu najbolj ponosni?
Na to, da se ves čas zavedamo, kako dragoceni so odnosi, ki jih gojimo z našimi strankami. Veliko nam pomeni, da se z ljudmi lahko srečamo, pomenimo o tem, kaj so brali, kaj bi brali, zato smo zelo zelo ponosni tudi na to, da imamo zdaj svojo knjgarno / pisarno v Šiški.
Pa na to, da kot firma gojimo empatijo. V odnosu do bralke in bralca, med sodelavci in sodelavkami založbe, konec koncev do knjige, ki ni in nikoli ne bo zgolj produkt.
Kaj bi si želeli za prihodnost slovenskega knjižnega trga?
Več … empatije 😊.
Nič več dumpinga.
ps: da smo tu pri željah, je res kar alarmantno.
Imate morda pisarniško maskoto, ljubljenčka?
Zagotovo Avguštin. To je naša 8 x 8 m velika stojnica, ki jo vsako leto (no, razen lani) postavimo na novembrskem knjižnem sejmu. Brez Avguština ni sejmov 😊.
Pa kose pohištva v pisarni smo poimenovali po naših avtorjih in likih iz risoromanov.
In rože imamo v pisarni. Seveda ima vsaka svoje ime.
Tako da vsi ti.
Več o založbi najdete na: https://vigevageknjige.org/ in res vas povabim, da malce pobrskate po njihovi spletni strani. Res so face!
LP Ajda