Danes se nam predstavi založba, ki sem jo prvič bolje spoznala prek stripa Reformatorji v stripu, ki je pri njej izšla v lanskem letu. Reformatorji so me tudi prvi popeljali v svet stripa in kmalu sem naročila še Cankarja v stripu, ki ga dokončujem v teh dneh. Dva od stripov iz zbirke sem namreč že prebrala, tretjega končujem. Zavod Škrateljc mi je všeč predvsem zato, ker se izjemno trudi z ohranjanjem naše naravne in kulturne dediščine in to vsekakor cenim; predvsem v časih, ko je vse naravnano zelo tržno in verjamem, da se marsikaj iz njihove ponudbe (po krivici) prodaja slabše, kot bi se kaj bolj cenenega in bolj "mainstreamovskega." Izdali so tudi slikanico Izgubljeni slamnik, ki govori o Šumberku - hribu v Domžalah kjer delam. Tudi ta slikanica je zagotovo na mojem seznamu želja, saj hrib obiščemo vsako leto v okviru kakšnega športnega dne. Pa poglejmo, kaj so o sebi povedali pri Zavodu Škrateljc.
Kako dolgo že delujete? Delujemo od leta 2015.
Kakšna je vizija vaše založbe?
Škrateljc, zavod za kulturo, izobraževanje in šport sta maja 2015 ustanovila dr. Uroš Grilc in Nina Peče Grilc za večjo participacijo različnih starostnih skupin v kulturi, promocijo gibanja v naravi in razvoj produktov kreativnega turizma. Zavod svoj namen dosega s pomočjo izvajanja različnih dejavnosti, kot so izdajanje knjig, oblikovanje družinskih pravljično-doživljajskih poti v naravi ter izvajanje drugih programov, ki na inovativen način združujejo ustvarjalnost, kulturno dediščino ter izročilo in zdrav način življenja.
Na kakšen način izbirate knjige, ki jih izdate?
Zanimajo nas knjige, ki niso le dobra zgodba, ampak lahko živijo in najdejo poti do novih bralcev ter navdušujejo in odpirajo nova obzorja. Zanimajo nas knjige in doživetja.
Koliko knjig na leto približno izdate? Izdamo 3-5 knjig na leto.
Imate kakšen poseben spomin, anekdoto iz vašega dela, ki bi jo radi izpostavili?
Naša prva slikanica je bila Mali plac. Pravljično-doživljajske poti v naravi po zgodbi iz slikanice še nismo imeli, prva je namreč zaživela Pot pastirskih škratov na Krvavcu. Toda na sprehodu po Malem placu na Ljubljanskem barju smo že takrat naleteli na družino iz Sežane. S knjigo iz knjižnice v rokah so sledili pravljičnemu zemljevidu, raziskovali dom močvirskih škratov in se prepuščali svoji domišljiji. To je dalo še dodaten zagon naši ustvarjalnosti!
Na kaj ste pri svojem delu najbolj ponosni?
Na to, da smo lahko ves čas inovativni in da odkrivamo inovativne oblike širjenja bralne kulture. Knjiga in narava, knjiga in šport, knjiga in ekologija. Zakaj ne bi knjigo srečali tudi tam, kjer je morda ne pričakujemo?
Kaj bi si želeli za prihodnost slovenskega knjižnega trga?
Manj kvantitete, več kakovosti in daljše življenje knjige. Ker si to knjige zaslužijo.
Imate morda pisarniško maskoto, ljubljenčka?
Seveda, ves čas nam družbo delajo različni škratje in škratice. Včasih so sila nadležni, vedno pa nadvse zanimivi, saj prihajajo z zelo različnih koncev in krajev. Se pa nekaj »škratjega« skriva v vseh nas in naših junakih … tak je tudi tale rogovilež s košatim repom, saj ga poznate, kajne?
Iz Zavoda Škrateljc na mojem blogu najdete tole:
Njih pa najdete na: https://skrateljc.wordpress.com/
LP Ajda