Danes se nam predstavi založba, s katero se mi zdi res čast sodelovati. UMco je zame sinonim za kvaliteto, saj so vse njihove knjige, ki sem jih kadarkoli vzela v roke, res dobro in kvalitetno pripravljene. Najbolj se mi je vtisnila v spomin knjiga Triglavske poti, avtorja Sama Ruglja, ki s svojo soprogo založbo tudi vodi. Veliko njihovih knjig je še na moji knjižni polici in čakajo na branje. Za takšno literaturo si je vendarle treba vzeti čas :) UMco pa nas razveseljuje tudi z revijo Bukla, ki jo lahko brezplačno prejmemo v knjižnicah, knjigarnah in še kje. Urejajo tudi istoimenski portal in knjigarno, kjer pripravljajo res strokovne in kvalitetne recenzije knjig. Skratka - ena od tistih založb, ki res bogatijo naš knjižni trg.
Kako dolgo že delujete?
Letos marca bo točno dvajset let, odkar smo izdali prvo knjigo. Podjetje pa je bilo ustanovljeno še desetletje prej.
Kakšna je vizija vaše založbe?
Želimo si, da bi Slovenci ostali v stiku z najnovejšimi dognanji človeškega uma in izkustva, zato predano iščemo najboljše domače in svetovne pisce in izdajamo njihova knjižna dela za vse, ki jih zanima, kam se vrti ta svet.
Na kakšen način izbirate knjige, ki jih izdate?
Izdajamo take knjige, ki jih zagotovo želimo brati tudi sami, ob tem pa trdno sledimo jasno začrtani vsebinski politiki, ki predpostavlja predvsem izdajanje knjig, s pomočjo katerih lahko bralci stopajo po poti samouresničevanja. Prizadevamo si, da bi bile knjige, ki jih izberemo, ogledalo bralcem, njihovo orodje ter tudi svetilka v prihodnost.
Koliko knjig na leto približno izdate?
Dvajset do petindvajset naslovov.
Imate kakšen poseben spomin, anekdoto iz vašega dela, ki bi jo radi izpostavili?
Pred nekaj leti smo delali ponatis znanega ameriškega psihiatra in vprašali smo ga za naslov, kam naj mu pošljemo obvezne avtorske izvode. Veliko se je namreč selil po svetu, takrat pa je navedel naslov v Sydneyju, kamor sva se hišna urednika (Samo in Renate) odpravljala čez kak mesec. Vprašali smo ga, če bi imel kaj proti osebni dostavi. Z veseljem je bil za in preživeli smo prijetno dopoldne ob sadni solati iz manga in papaje na avstralski obali, ter ugotovili, da imamo veliko skupnih zanimanj.
Na kaj ste pri svojem delu najbolj ponosni?
Najbolj smo ponosni na to, da imamo kar lepo število bralcev, ki redno spremljajo naše knjižne izdaje. Sem ter tja dobimo fotografijo kakega od njih, kako naše knjige, ki so bolj ali manj vse enakega formata, izgledajo na njihovi knjižni polici.
Kaj bi si želeli za prihodnost slovenskega knjižnega trga?
Želimo si boljše prisotnosti slovenskih knjig v (javnih) medijih in drugje. Če se bo o knjigah več govorilo in več bralo, bo naša družba in življenje v njej boljše.
Imate morda pisarniško maskoto, ljubljenčka?
Poleg nekaj osamljenih rož na okenskih policah in računalnikov na mizah so naši delovni prostori do vrha zapolnjeni s knjigami tako, da ni prostora za ljubljenčke, te imamo doma, kjer lahko skačejo po vrtu in bližnjem parku.
Hvala še enkrat Renate in Samu za odgovore na vprašanja in tudi za recenzijske izvode, za katere komaj čakam, da jih preberem. Prebrala pa sem že najnovejšo knjigo: O hoji v ledu, ki v kratkem pride na blog. Ob tej akciji pa založba podarja dva izvoda tudi vam. V nagradni igri lahko sodelujete na mojem instagram profilu.
LP
Ajda