VÄeraj, 20. 12. smo se v projektu 25 knjigoslastic pogovarjali o najljubÅ”ih otroÅ”kih in mladinskih knjigah; ne o slikanicah, ampak o tistih prvih pravih romanih, ki smo jih brali kot otroci. Zame osebno je bila seveda zakon serija Pet prijateljev, kasneje pa seveda Harry Potter, kot odrasla pa se prav tako sreÄujem s Å”tevilnimi otroÅ”kimi in mladinskimi romani, za katere bi si želela, da bi obstajali že, ko sem bila jaz v osnovni Å”oli. Eden od najljubÅ”ih je Äudo in njegov prevajalec je BoÅ”tjan Gorenc Pižama, ki ga danes gostim v intervjuju. Ker je zakrivil Å”e Å”tevilne druge odliÄne prevode, pa tudi že avtorska dela za otroke in mladino, je vsekakor perfekten gost za danaÅ”nji intervju.
Avtor fotografij: Simon pelko
BoÅ”tjan, lepo pozdravljen! Najprej zaÄenjam s preprostim vpraÅ”anjem: kako si? Imam obÄutek, da je delo pisatelja in prevajalca eno tistih, na katere v samem izvedbenem smislu karantena ne vpliva prav dosti. Najbrž si že navajen delati od doma tudi sicer?
Äe bi karantena pomenila samo delo od doma, najbrž res ne bi bilo pretirane razlike, vendar je ta Äas s seboj prinesel tudi Å”olanje na domu, ki pa že z enim samim otrokom v prvi triadi, ki potrebuje tvojo polno pozornost pri opravljanju Å”olskega dela tvoj delovni ritem popolnoma postavi na glavo. Tako svoj delovni ritem prilagajaÅ” otrokovi Å”oli, kar pomeni, da je vse skupaj precej raztrgano in razcefrano na delce.
PogreÅ”am pa tisti drugi del svojega dela, veÄerne nastope za odrasle in predvsem dopoldansko obiskovanje Å”ol v okviru bralne znaÄke. V zadnjih nekaj letih sem obiskal tam okoli 50 Å”ol letno in zdaj tega ni.
ZaÄniva kar od zaÄetka. Rodil si se kot BoÅ”tjan Gorenc, a kmalu postal Pižama. KakÅ”en je bil mali BoÅ”tjan (Äe je bil kdaj zares majhen) in od kod vzdevek Pižama? Si bil že od nekdaj navduÅ”en nad knjigami, literaturo, pripovedovanjem? Na podlagi Äesa si se kasneje odloÄil za Å”tudij in kasnejÅ”o poklicno pot?
Vzdevek Pižama izvira iz prvega razreda. Bil sem tisti mali, nesocializirani, pridni mulc, ki mu niso bile jasne socialne strukture in hierarhije, obenem pa sem pristal v sredini, kjer na zaÄetku Å”ole nisem dobro poznal skoraj nikogar. Seveda sem bil lahko tarÄa tistih bolj izzivalnih, in ko sem nekoÄ v Å”olo priÅ”el v trenirki, se je nekdo spomnil, da je to pižama. Tam do kakÅ”nega Äetrtega razreda, sem redno padal ven, kadar so mi ta vzdevek metali pod nos, potem pa sem ga sprejel za svojega. Knjige in zgodbe sem vzljubil že prej. Živel sem namreÄ na robu tovarniÅ”kega kompleksa in nisem imel otroÅ”ke družbe. Pazila me je babica, ki mi je brala, nakar sem se te veÅ”Äine urno priuÄil Å”e sam in od tedaj požiram knjige na veliko. Äetudi v zadnjih letih zanje ni toliko Äasa, kolikor bi si ga želel.
Poklicna pot se je pri meni odvijala precej sprotno. Zanimalo me je pouÄevanje in novinarsko delo in tako sem prvi dan Å”tudentskega staža doÄakal kot AB Å”tudent angleÅ”Äine in novinarstva. Nakar sem na uvodnem predavanju videl, da bi kot samostojni anglist imel na urniku precej veÄ književnosti in sem naslednji dan nesel novo vpisnico v peto nadstropje filofaksa.
Slovenija te je najprej spoznala kot reperja, potem stand-up komika, zadnje Äase pa te bolj poznamo kot pisatelja, prevajalca, urednikaā¦ Zdi se mi, da si se v Äasu odkar te javnost pozna, prelevil iz tam enega modela, ki je paÄ zabaven in pojava, v Äloveka Äigar beseda ima ogromno težo, sploh ko nanese na otroÅ”ko in mladinsko literaturo. Si si kot dvajsetletnik predstavljal, da boÅ” imel nekega dne takÅ”no pomembno mesto na naÅ”i literarni sceni?
Niti pod razno. Saj pri dvajsetih niti nisem imel takÅ”nih ambicij. Takrat sem vse svoje umetniÅ”ke vzgibe usmerjal v rap, obenem pa sem se sprva Å”e dokaj sramežljivo spoznaval z improvizacijskim gledaliÅ”Äem. Pri dvaindvajsetih sem v komadu DJ GMH za kompilacijo 5 minut slave sicer napisal: Ā»Kt Temni angeli glavni Jack v mestu / Äakam, da v literarno zgodovino me bo kdo umestu / hoÄem, da Kos in Kmecl me prznata za enazga kt PreÅ”eren, / drugaÄe ves Äemeren / bom uletu in izvedu jima Gruma / požrta od podgan, jest brez senca suma.Ā« Äe bi mi kdo dejal, da bom Äez dvajset let nastopal za osnovnoÅ”olce v klubu Cankarjevega doma in povezoval matineje Glasbene mladine v Gallusovi dvorani, bi ga moj alternativni tedanji jaz najbrž porogljivo pogledal izpod Äela, potem pa bi Å”el na pivo in tuhtal, kje v življenju bo naredil tako napako, da bo postal del establishmenta.
Moje tedanje literarne težje so bile bolj v smeri želja, da bi nekoÄ lahko prevajal Pratchettow Discworld v slovenÅ”Äino, tako da bi me v tistih letih najbolj razveselila novica, da bom pri 43 res prevedel enega od romanov iz tega niza. Sicer ne iz glavnega toka, ampak iz serije za mlade bralce o Äarovnici Tiffany Aching.
Preden zaplujeva Äisto v literarne vode; že v Å”tudentskih letih si se spogledoval z odrom, predvsem prek improlige, zdaj pa si eden od najbolj prepoznavnih slovenskih komikov. Kako pogreÅ”aÅ” v teh Äasih nastopanje pred obÄinstvom?
Izjemno. In to je precej blago povedano. Zdaj s kolegi ustvarjamo razliÄne formate, ki se napajajo v idejah panel Å”ovov, ter z njimi zabavamo zakljuÄene skupine kar prek spleta. Tam se publika v dogajanje vkljuÄuje s komentarji, tako da je vsaj nekaj sprotnega odziva. Å e najbližje dejanskemu nastopu na odru so torkovi pravljiÄni nastopi na moji facebook strani, kjer pripovedujem in si izmiÅ”ljujem pravljice po željah otrok in otrokinj. Ravno v naslednjih dneh pa bom prviÄ prek spleta izvajal sLOLvenske klasike v živo. Ker gre za predstavo v obliki predavanja, je malce bolj primerna tudi za spletno okolje, kjer se publika potem vkljuÄuje z odgovori na moja vpraÅ”anja v komentarjih.
V enem od intervjujev sem sliÅ”ala, da so ti veliko bolj vÅ”eÄ Å”ale, pri katerih mora publika malce pomisliti in se Å”ele nato zasmejati. S tem se popolnoma strinjam, zato mi je tudi tvoj smisel humorja tako zelo vÅ”eÄ. Ko sem jaz z lokalno dramsko skupino nastopala (bohved kje že) je nekoÄ en gospod rekel, da za Slovence ni veÄ dovolj, da na odru reÄeÅ” Ā»pizdaĀ« in se smejijo. Ne vem, Äe se Äisto strinjam s tem, saj se mi zdi, da Å”e vedno veÄina pada prav na ta, najbolj plehek humor. Se mi pa zdi, da se tudi na tem podroÄju stvar poÄasi razvija in obraÄa na bolje. Ali opažaÅ”, da publika tudi pri komediji postaja zahtevnejÅ”a?
Za doloÄen segment publike ena robata na odru Å”e vedno deluje, je pa res, da to ni slovenska posebnost, marveÄ je to sploÅ”na znaÄilnost publike. ImaÅ” doloÄen procent ljudi, ki si želi, da jim vse prineseÅ” na pladnju in se režijo, ko na odru izreÄeÅ” kaj, Äesar ne bi v omikanem pogovoru, drugi hoÄejo Äim bolj temne Å”ale, tretji bizarne in tako naprej. Dejansko se je raven sprejemanja humorja dvignila, zrasli pa smo tudi komiki. Dejansko je zdaj obÄinstvo domorodnega standupa že tako Å”iroko, da tudi kakÅ”ni bolj niÅ”ni komiki zlahka dobijo vsaj minimalno kritiÄno maso podpornikov.
Na slovenski književni sceni te poznamo v Å”tevilnih vlogah. Bil si urednik izdaj knjig Harry Potter za Mladinsko knjigo (Äe se glede Äesarkoli motim, me prosim popravi), pa prevajalec serije Pesem ledu in ognja, da ne govorimo o Å”tevilnih prevodih otroÅ”kih in mladinskih del. Sama sem bila navduÅ”ena nad tvojim prevodom knjig Krive so zvezde in Äudo. Zdi se mi, da vsem delom daÅ” nek svoj peÄat, svoj ritem jezika, ne glede na to, ali prevajaÅ” ali pa si sam avtor. Katero od del, ki jih opravljaÅ” ti je najbližje? Raje piÅ”eÅ”, prevajaÅ”, urejaÅ”, morda pa najraje obiskujeÅ” Å”ole? (v Äasih, ko ni konec sveta, seveda)
Vsaka od teh reÄi ima svoj draž. Pri prevajanju mi je vÅ”eÄ, da je osnovna kreativa že narejena. Da moram jaz samo najti naÄin, kako preliti angleÅ”ko besedilo v slovenÅ”Äino. Da sicer tudi jaz trem kreativne orehe, vendar je podstat zgodbe že tam.
Pri pisanju se mi dogaja, da je najtežja izbira tistega zaÄetnega impulza. Iskanje teme, ki bi jo obdelal. Ko mi uspe napraviti ta prvi korak, odtisniti prvo stopinjo v beli celec praznega zaslona, je vsak naslednji korak lažji in z lahkoto utiram gaz. Resda se kdaj zgodi, da krenem v smer, ki ne vodi nikamor in se moram izplezati iz zameta, vendar je to vse del ustvarjalnega procesa.
Nastopi po Å”olah pa so nekaj Äarobnega in mi najbolj manjkajo v teh Äasih. Tisti zvedavi pogledi, mogoÄe zaÄudenje, ko vidijo, da nekateri pisatelji Å”e nismo pokojni. Predvsem pa so tu potem Å”e sporoÄila knjižniÄark o poveÄani gneÄi med policami in vsake toliko Äasa kaka zahvala, da sem kakÅ”nega nebralca spreobrnil v knjižnega molja.
Kot že reÄeno, si urednik zbirke Harry Potter za Mladinsko knjigo. Ko je Harry priÅ”el v Slovenijo sem bila stara enako kot glavni lik in sem z njim praktiÄno rasla, zato me je takrat res moÄno prijelo in me vsa ta norija, pomeÅ”ana z nostalgijo, Å”e kar drži. Kako si ti doživljal Harry-manijo? Sploh glede na to, da si bil v Äasu, ko se je priÄela ravno toliko starejÅ”i, da ti je bila stvar najbrž preotroÄja.
Harryja sem prviÄ podrobneje spoznal, ko se me povabili k nekemu dogodku. Zdaj se ne spomnim, ali je bil prav izid ene od knjig ali je Å”lo za sploÅ”no knjižno dogajanje in je bil Potter ena od tematik dogodka. Povabili so me, da bi sodeloval kot Hagrid. In potem so mi povedali, da nimam ÄarovniÅ”ke palice in da moram govoriti po gorenjsko. Pred tem je bil Harry zame bolj teve reklama, ki je propagirala njegovo zakonskost.
Sem pa se prikljuÄil na vlak nekje okrog Äetrte ali pete knjige in potem tudi sam nestrpno Äakal na zadnji dve knjigi ter spremljal kolobocije okrog prevodov.
ZadnjiÄ mi je v pogovoru Jakob J. Kenda, ki je knjige o mladem Äarovniku prevajal povedal, da je moral založbam prevod praktiÄno ponujat, saj je bil prepriÄan, da bo knjiga uspeÅ”nica. Tudi ti si pred Äasom na tak naÄin Ā»naÅ”elĀ« knjigo, ki si si jo želel prevest. Äe se ne motim gre za delo Hilda in trol. Se ti mnogokrat zgodi, da najdeÅ” tuje delo, za katero veÅ”, da bi lahko bilo uspeÅ”nica in ga ti predlagaÅ” za prevod in ne obratno? Na kakÅ”en naÄin loÄiÅ” zrno od plevela na podroÄju otroÅ”ke in mladinske literature, sploh na tujem tržiÅ”Äu, kjer je ponudbe res ogromno. Je to stvar izkuÅ”enj, strokovnega mnenja, morda malo tudi intuicije?
V zadnjih letih nisem toliko aktivno spremljal mladinske književnosti kot otroÅ”ko. NaÅ”el sem kar nekaj slikanic, za katere pa sem nato ugotovil, da jih je kdo ravnokar izdal ali pa da se pripravlja prevod. Knjižno uspeÅ”nico je težko napovedati, vseeno se mi pa zdi, da je nekaj elementov, po katerih lahko sodiÅ”. Pa mogoÄe niti ne toliko, da boÅ” pripeljal neko mega uspeÅ”nico, ampak da bi bralstvu ponudil nekaj kakovostnega. Osebno se mi zdi najpomembnejÅ”e izogibanje kliÅ”ejem in odsotnost pretirane avtorjeve vzviÅ”enosti nad publiko. Otrok mora zaÄutiti, da je avtor njegov zaupnik. Da stoji na njegovi strani.
Poleg prevodov se je nabralo že cel kup tvojih avtorskih del. ZaÄelo se je s Å nofijevo druÅ”Äino, pravi bum na slovenski sceni pa je bila tvoja knjiga sLOLvenski klasiki 1, v kateri si se klasiÄnih del slovenske književnosti lotil na moderen naÄin, prek emojijev, sporoÄilā¦ Se ti zdi pomembno, da se tudi tržiÅ”Äe prilagaja in razvija v smeri, ki so mladim blizu? Nenazadnje sta tudi Moj lajf (Cankar v stripu) in Äisto svež strip Reformatorji v stripu odliÄna primera, kako na zabaven in moderen naÄin otrokom in mladostnikom približati dele slovenske literarne zgodovine. Se ti zdi, da bi se moral trg bolj usmeriti v tovrstne adaptacije del?
Mislim, da imamo tovrstnih priredb kar nekaj. Sam takÅ”ne poskuse vidim predvsem kot prehodno drogo. Kako prepriÄati omahljivce, da malce odÅ”krnejo vrata v svet literature, potem pa jih tam navleÄeÅ” na izvirnike. Ne bi pa smel biti glavni poudarek na tem. Glavno mora biti Å”e vedno ustvarjanje kakovostne izvirne literature. Je pa Å”e posebej pri mladinski/najstniÅ”ki literaturi pomembno, da ostaja v koraku z dogajanjem. Da so mladi v njih sooÄeni s trenutnimi izzivi. In da seveda sledijo tudi tehnoloÅ”kemu razvoju ter spremembam v komunikaciji, ki jih ta prinaÅ”a s seboj. Da si mladi v romanih poÅ”iljajo sporoÄila, da so vanje vkljuÄeni družabni mediji, in da seveda skuÅ”amo jezikovno slediti mladostnim inovacijam. Akoravno je prav to najtežje izvedljivo. Da ti kot nekdo, ki je že mimo 40. ali celo 50. rojstnega dne, skuÅ”aÅ” pisati v verjetnem najstniÅ”kem slengu, je misija nemogoÄe.
Napisal si tudi dve knjigi za najmlajÅ”e; Kaj se skriva oÄku v bradi in Si že kdaj pokusil luno? Si že od nekdaj rad pisal in si izmiÅ”ljeval pravljice, ali pa je to stvar, ki se je rodila z oÄetovstvom? V Äasu karantene si že v prvem valu zveÄer na svoji Facebook strani pripovedoval pravljice za najmlajÅ”e in tega se poslužujeÅ” tudi v drugem valu. Od kje ti vse te ideje? ImaÅ” kakÅ”ne naÄrte za izdajo Å”e veÄ svojih del za otroke?
IzmiÅ”ljevanje bolj izvira iz let odrske improvizacije, kjer smo igrali krajÅ”e in daljÅ”e prizore po željah gledalcev. Iz tega obdobja tudi Ärpam samozavest za živo izmiÅ”ljanje pravljic na facebooku. Usmerjanje te ustvarjalnosti v otroÅ”ke zgodbe pa je priÅ”la z oÄetovstvom, ja. Najprej samo za sina, nato pa ustvarjanje tudi za Å”irÅ”o obÄinstvo.
V pripravi imam novo slikanico, nadaljevanje Lune, ki jo znova ilustrira Igor Å inkovec, tuhtam pa, da bi vsaj nekaj pravljic, ki so nastale na facebooku s pomoÄjo otrok in otrokinj, prelil tudi v knjižno obliko. MogoÄe serijo o Kiki in Rikiju, najveÄjih kokoÅ”jih pustolovcih. Seveda bi si za kaj takega moral vzeti kar nekaj Äasa, saj bi bilo treba pravljice pregnesti v bolj zgoÅ”Äeno obliko in jih primerno spolirati.
Kako meniÅ”, da je letoÅ”nja korona kriza vplivala na bralne navade Slovencev? Sama imam, se mi zdi, kar malo preveÄ romantiÄen pogled na situacijo, saj se prek bloga povezujem veÄ ali manj z bralci in imam morda boljÅ”i obÄutek glede situacije, kakrÅ”na pa je v resnici. Kaj ti misliÅ”? Ljudje v Äasih, ko je Äasa naÄeloma veÄ, berejo veÄ ali manj?
Mislim, da smo predvsem bralci Ŕe bolj zagrabili branje, vendar upam, da je po knjigah segel tudi Ŕe kdo drug, ki sicer ne bi. Beremo vsi zelo veliko, vpraŔanje je le, koliko nas bere književnost, kdo pa samo novice in družabna omrežja.
KakŔne pa so tvoje bralne navade? Ali ti poleg vsega svojega dela, ki se vrti okrog knjig, sploh Ŕe prija brati? Kateri je tvoj najljubŔi žanr?
VÄasih, ko Äez dan prebijem osem ali deset ur za raÄunalnikom ob prevajanju, zveÄer raje pogledam kak del serije veÄ na teveju. Vendar ne zdržim dolgo brez. Sem pa redna žrtev tsundokuja. Se pravi, da kupim veÄ knjig, kot se zavedam, da mi jih bo uspelo sproti prebrati. Sploh v trenutni situaciji sem kar pridno kupoval tudi pri manjÅ”ih založbah, da bi vsaj tudi sam malo pomagal k preživetju knjižnega trga. Å koda bi bilo vsakega od teh manjÅ”ih, niÅ”nih igralcev, ki kakovostno skrbijo za doloÄen segment književnosti.
Od žanrov mi je najljubÅ”a za lase privleÄena proza oz. far-fetched fiction. Težava je v tem, da jo ustvarja samo Robert Rankin, tako da potem zavijam Å”e v druge žanre. Nisem izbirÄen, vÅ”eÄ pa mi je, da zgodba vsebuje vsaj nekaj humorja. Tako pri fantazijski literaturi moj favorit ostaja Terry Pratchett, pri kriminalkah pa Christopher Brookmyre. Od domaÄih mi je naj letoÅ”nje odkritje Mart LenardiÄ s kratkimi zgodbami Boj v požiralniku. Ne spomnim se, kdaj sem se nazadnje tako iskreno in glasno krohotal med branjem.
Še serija hitrih vpraŔanj:
E-knjiga ali fiziÄna knjiga? FiziÄna, Äeprav pri Å”pehih paÅ”e elektronska verzija
Mehka ali trda izdaja? Vseeno. Äe nestrpno Äakam, trda, Äe je na voljo broÅ”irana, vzamem to.
Izposoja ali kupovanje knjig? Kupovanje.
Pa Ŕe zadnje vpraŔanje, ki je za vse knjigoljubce vedno najtežje: Katere so tvoje najljubŔe knjige?
Terry Prattchet: Small Gods, Robert Rankin: Witches of Chiswick, Borut Golob: Smreka bukev lipa križ, Janez RamoveÅ”: Skuz okn strejlam kurente, Gary Larson: The Complete Far Side, Kristjan Novak: Ärna mati zemla, Pavel Knobl: Å tirje pari kratkoÄasnih novih pesmi. In Å”e na desetine drugih.
BoŔtjanu se Ŕe enkrat iskreno zahvaljujem za sodelovanje. Za vse, ki Ŕe nimate doma njegovih del, prilagam spodaj povezave do njih. Sama imam v lasti sLOLvenske klasike, Reformatorje, Moj lajf, pa seveda cel kup njegovih prevodov, na wishlisti pa sta tudi obe slikanici. Za ostale, ki bi radi dopolnili svojo zbirko pa obljubljene povezave:
Si že kdaj pokusil luno? https://www.emka.si/webapp/wcs/stores/servlet/sl/emkasi/si-%C5%BEe-kdaj-poskusil-luno-p-9789610152552
Kaj se skriva oÄku v bradi? https://www.emka.si/webapp/wcs/stores/servlet/sl/emkasi/kaj-se-skriva-ocku-v-bradi-2374544-pr
sLOLvenski klasiki 1 https://www.emka.si/webapp/wcs/stores/servlet/sl/emkasi/slolvenski-klasiki-1-1972483-pr
Reformatorji v stripu: https://skrateljc.wordpress.com/reformatorji/
Cankar v stripu: https://skrateljc.wordpress.com/cankar-sejem/
LP Ajda
Commentaires