top of page
Writer's pictureAjda

šŸŽ„Intervju: BoÅ”tjan Gorenc Pižama

Včeraj, 20. 12. smo se v projektu 25 knjigoslastic pogovarjali o najljubÅ”ih otroÅ”kih in mladinskih knjigah; ne o slikanicah, ampak o tistih prvih pravih romanih, ki smo jih brali kot otroci. Zame osebno je bila seveda zakon serija Pet prijateljev, kasneje pa seveda Harry Potter, kot odrasla pa se prav tako srečujem s Å”tevilnimi otroÅ”kimi in mladinskimi romani, za katere bi si želela, da bi obstajali že, ko sem bila jaz v osnovni Å”oli. Eden od najljubÅ”ih je Čudo in njegov prevajalec je BoÅ”tjan Gorenc Pižama, ki ga danes gostim v intervjuju. Ker je zakrivil Å”e Å”tevilne druge odlične prevode, pa tudi že avtorska dela za otroke in mladino, je vsekakor perfekten gost za danaÅ”nji intervju.

Avtor fotografij: Simon pelko

BoŔtjan, lepo pozdravljen! Najprej začenjam s preprostim vpraŔanjem: kako si? Imam občutek, da je delo pisatelja in prevajalca eno tistih, na katere v samem izvedbenem smislu karantena ne vpliva prav dosti. Najbrž si že navajen delati od doma tudi sicer?

Če bi karantena pomenila samo delo od doma, najbrž res ne bi bilo pretirane razlike, vendar je ta čas s seboj prinesel tudi Å”olanje na domu, ki pa že z enim samim otrokom v prvi triadi, ki potrebuje tvojo polno pozornost pri opravljanju Å”olskega dela tvoj delovni ritem popolnoma postavi na glavo. Tako svoj delovni ritem prilagajaÅ” otrokovi Å”oli, kar pomeni, da je vse skupaj precej raztrgano in razcefrano na delce.

PogreŔam pa tisti drugi del svojega dela, večerne nastope za odrasle in predvsem dopoldansko obiskovanje Ŕol v okviru bralne značke. V zadnjih nekaj letih sem obiskal tam okoli 50 Ŕol letno in zdaj tega ni.


Začniva kar od začetka. Rodil si se kot BoŔtjan Gorenc, a kmalu postal Pižama. KakŔen je bil mali BoŔtjan (če je bil kdaj zares majhen) in od kod vzdevek Pižama? Si bil že od nekdaj navduŔen nad knjigami, literaturo, pripovedovanjem? Na podlagi česa si se kasneje odločil za Ŕtudij in kasnejŔo poklicno pot?

Vzdevek Pižama izvira iz prvega razreda. Bil sem tisti mali, nesocializirani, pridni mulc, ki mu niso bile jasne socialne strukture in hierarhije, obenem pa sem pristal v sredini, kjer na začetku Å”ole nisem dobro poznal skoraj nikogar. Seveda sem bil lahko tarča tistih bolj izzivalnih, in ko sem nekoč v Å”olo priÅ”el v trenirki, se je nekdo spomnil, da je to pižama. Tam do kakÅ”nega četrtega razreda, sem redno padal ven, kadar so mi ta vzdevek metali pod nos, potem pa sem ga sprejel za svojega. Knjige in zgodbe sem vzljubil že prej. Živel sem namreč na robu tovarniÅ”kega kompleksa in nisem imel otroÅ”ke družbe. Pazila me je babica, ki mi je brala, nakar sem se te veŔčine urno priučil Å”e sam in od tedaj požiram knjige na veliko. Četudi v zadnjih letih zanje ni toliko časa, kolikor bi si ga želel.

Poklicna pot se je pri meni odvijala precej sprotno. Zanimalo me je poučevanje in novinarsko delo in tako sem prvi dan Ŕtudentskega staža dočakal kot AB Ŕtudent angleŔčine in novinarstva. Nakar sem na uvodnem predavanju videl, da bi kot samostojni anglist imel na urniku precej več književnosti in sem naslednji dan nesel novo vpisnico v peto nadstropje filofaksa.

Slovenija te je najprej spoznala kot reperja, potem stand-up komika, zadnje čase pa te bolj poznamo kot pisatelja, prevajalca, urednikaā€¦ Zdi se mi, da si se v času odkar te javnost pozna, prelevil iz tam enega modela, ki je pač zabaven in pojava, v človeka čigar beseda ima ogromno težo, sploh ko nanese na otroÅ”ko in mladinsko literaturo. Si si kot dvajsetletnik predstavljal, da boÅ” imel nekega dne takÅ”no pomembno mesto na naÅ”i literarni sceni?

Niti pod razno. Saj pri dvajsetih niti nisem imel takÅ”nih ambicij. Takrat sem vse svoje umetniÅ”ke vzgibe usmerjal v rap, obenem pa sem se sprva Å”e dokaj sramežljivo spoznaval z improvizacijskim gledaliŔčem. Pri dvaindvajsetih sem v komadu DJ GMH za kompilacijo 5 minut slave sicer napisal: Ā»Kt Temni angeli glavni Jack v mestu / čakam, da v literarno zgodovino me bo kdo umestu / hočem, da Kos in Kmecl me prznata za enazga kt PreÅ”eren, / drugače ves čemeren / bom uletu in izvedu jima Gruma / požrta od podgan, jest brez senca suma.Ā« Če bi mi kdo dejal, da bom čez dvajset let nastopal za osnovnoÅ”olce v klubu Cankarjevega doma in povezoval matineje Glasbene mladine v Gallusovi dvorani, bi ga moj alternativni tedanji jaz najbrž porogljivo pogledal izpod čela, potem pa bi Å”el na pivo in tuhtal, kje v življenju bo naredil tako napako, da bo postal del establishmenta.

Moje tedanje literarne težje so bile bolj v smeri želja, da bi nekoč lahko prevajal Pratchettow Discworld v slovenŔčino, tako da bi me v tistih letih najbolj razveselila novica, da bom pri 43 res prevedel enega od romanov iz tega niza. Sicer ne iz glavnega toka, ampak iz serije za mlade bralce o čarovnici Tiffany Aching.


Preden zaplujeva čisto v literarne vode; že v Ŕtudentskih letih si se spogledoval z odrom, predvsem prek improlige, zdaj pa si eden od najbolj prepoznavnih slovenskih komikov. Kako pogreŔaŔ v teh časih nastopanje pred občinstvom?

Izjemno. In to je precej blago povedano. Zdaj s kolegi ustvarjamo različne formate, ki se napajajo v idejah panel Ŕovov, ter z njimi zabavamo zaključene skupine kar prek spleta. Tam se publika v dogajanje vključuje s komentarji, tako da je vsaj nekaj sprotnega odziva. Še najbližje dejanskemu nastopu na odru so torkovi pravljični nastopi na moji facebook strani, kjer pripovedujem in si izmiŔljujem pravljice po željah otrok in otrokinj. Ravno v naslednjih dneh pa bom prvič prek spleta izvajal sLOLvenske klasike v živo. Ker gre za predstavo v obliki predavanja, je malce bolj primerna tudi za spletno okolje, kjer se publika potem vključuje z odgovori na moja vpraŔanja v komentarjih.


V enem od intervjujev sem sliÅ”ala, da so ti veliko bolj vÅ”eč Å”ale, pri katerih mora publika malce pomisliti in se Å”ele nato zasmejati. S tem se popolnoma strinjam, zato mi je tudi tvoj smisel humorja tako zelo vÅ”eč. Ko sem jaz z lokalno dramsko skupino nastopala (bohved kje že) je nekoč en gospod rekel, da za Slovence ni več dovolj, da na odru rečeÅ” Ā»pizdaĀ« in se smejijo. Ne vem, če se čisto strinjam s tem, saj se mi zdi, da Å”e vedno večina pada prav na ta, najbolj plehek humor. Se mi pa zdi, da se tudi na tem področju stvar počasi razvija in obrača na bolje. Ali opažaÅ”, da publika tudi pri komediji postaja zahtevnejÅ”a?

Za določen segment publike ena robata na odru Ŕe vedno deluje, je pa res, da to ni slovenska posebnost, marveč je to sploŔna značilnost publike. ImaŔ določen procent ljudi, ki si želi, da jim vse prineseŔ na pladnju in se režijo, ko na odru izrečeŔ kaj, česar ne bi v omikanem pogovoru, drugi hočejo čim bolj temne Ŕale, tretji bizarne in tako naprej. Dejansko se je raven sprejemanja humorja dvignila, zrasli pa smo tudi komiki. Dejansko je zdaj občinstvo domorodnega standupa že tako Ŕiroko, da tudi kakŔni bolj niŔni komiki zlahka dobijo vsaj minimalno kritično maso podpornikov.


Na slovenski književni sceni te poznamo v Å”tevilnih vlogah. Bil si urednik izdaj knjig Harry Potter za Mladinsko knjigo (če se glede česarkoli motim, me prosim popravi), pa prevajalec serije Pesem ledu in ognja, da ne govorimo o Å”tevilnih prevodih otroÅ”kih in mladinskih del. Sama sem bila navduÅ”ena nad tvojim prevodom knjig Krive so zvezde in Čudo. Zdi se mi, da vsem delom daÅ” nek svoj pečat, svoj ritem jezika, ne glede na to, ali prevajaÅ” ali pa si sam avtor. Katero od del, ki jih opravljaÅ” ti je najbližje? Raje piÅ”eÅ”, prevajaÅ”, urejaÅ”, morda pa najraje obiskujeÅ” Å”ole? (v časih, ko ni konec sveta, seveda)

Vsaka od teh reči ima svoj draž. Pri prevajanju mi je vŔeč, da je osnovna kreativa že narejena. Da moram jaz samo najti način, kako preliti angleŔko besedilo v slovenŔčino. Da sicer tudi jaz trem kreativne orehe, vendar je podstat zgodbe že tam.

Pri pisanju se mi dogaja, da je najtežja izbira tistega začetnega impulza. Iskanje teme, ki bi jo obdelal. Ko mi uspe napraviti ta prvi korak, odtisniti prvo stopinjo v beli celec praznega zaslona, je vsak naslednji korak lažji in z lahkoto utiram gaz. Resda se kdaj zgodi, da krenem v smer, ki ne vodi nikamor in se moram izplezati iz zameta, vendar je to vse del ustvarjalnega procesa.

Nastopi po Ŕolah pa so nekaj čarobnega in mi najbolj manjkajo v teh časih. Tisti zvedavi pogledi, mogoče začudenje, ko vidijo, da nekateri pisatelji Ŕe nismo pokojni. Predvsem pa so tu potem Ŕe sporočila knjižničark o povečani gneči med policami in vsake toliko časa kaka zahvala, da sem kakŔnega nebralca spreobrnil v knjižnega molja.

Kot že rečeno, si urednik zbirke Harry Potter za Mladinsko knjigo. Ko je Harry priŔel v Slovenijo sem bila stara enako kot glavni lik in sem z njim praktično rasla, zato me je takrat res močno prijelo in me vsa ta norija, pomeŔana z nostalgijo, Ŕe kar drži. Kako si ti doživljal Harry-manijo? Sploh glede na to, da si bil v času, ko se je pričela ravno toliko starejŔi, da ti je bila stvar najbrž preotročja.

Harryja sem prvič podrobneje spoznal, ko se me povabili k nekemu dogodku. Zdaj se ne spomnim, ali je bil prav izid ene od knjig ali je Ŕlo za sploŔno knjižno dogajanje in je bil Potter ena od tematik dogodka. Povabili so me, da bi sodeloval kot Hagrid. In potem so mi povedali, da nimam čarovniŔke palice in da moram govoriti po gorenjsko. Pred tem je bil Harry zame bolj teve reklama, ki je propagirala njegovo zakonskost.

Sem pa se priključil na vlak nekje okrog četrte ali pete knjige in potem tudi sam nestrpno čakal na zadnji dve knjigi ter spremljal kolobocije okrog prevodov.


Zadnjič mi je v pogovoru Jakob J. Kenda, ki je knjige o mladem čarovniku prevajal povedal, da je moral založbam prevod praktično ponujat, saj je bil prepričan, da bo knjiga uspeÅ”nica. Tudi ti si pred časom na tak način Ā»naÅ”elĀ« knjigo, ki si si jo želel prevest. Če se ne motim gre za delo Hilda in trol. Se ti mnogokrat zgodi, da najdeÅ” tuje delo, za katero veÅ”, da bi lahko bilo uspeÅ”nica in ga ti predlagaÅ” za prevod in ne obratno? Na kakÅ”en način ločiÅ” zrno od plevela na področju otroÅ”ke in mladinske literature, sploh na tujem tržiŔču, kjer je ponudbe res ogromno. Je to stvar izkuÅ”enj, strokovnega mnenja, morda malo tudi intuicije?

V zadnjih letih nisem toliko aktivno spremljal mladinske književnosti kot otroŔko. NaŔel sem kar nekaj slikanic, za katere pa sem nato ugotovil, da jih je kdo ravnokar izdal ali pa da se pripravlja prevod. Knjižno uspeŔnico je težko napovedati, vseeno se mi pa zdi, da je nekaj elementov, po katerih lahko sodiŔ. Pa mogoče niti ne toliko, da boŔ pripeljal neko mega uspeŔnico, ampak da bi bralstvu ponudil nekaj kakovostnega. Osebno se mi zdi najpomembnejŔe izogibanje kliŔejem in odsotnost pretirane avtorjeve vzviŔenosti nad publiko. Otrok mora začutiti, da je avtor njegov zaupnik. Da stoji na njegovi strani.


Poleg prevodov se je nabralo že cel kup tvojih avtorskih del. Začelo se je s Å nofijevo druŔčino, pravi bum na slovenski sceni pa je bila tvoja knjiga sLOLvenski klasiki 1, v kateri si se klasičnih del slovenske književnosti lotil na moderen način, prek emojijev, sporočilā€¦ Se ti zdi pomembno, da se tudi tržiŔče prilagaja in razvija v smeri, ki so mladim blizu? Nenazadnje sta tudi Moj lajf (Cankar v stripu) in čisto svež strip Reformatorji v stripu odlična primera, kako na zabaven in moderen način otrokom in mladostnikom približati dele slovenske literarne zgodovine. Se ti zdi, da bi se moral trg bolj usmeriti v tovrstne adaptacije del?

Mislim, da imamo tovrstnih priredb kar nekaj. Sam takŔne poskuse vidim predvsem kot prehodno drogo. Kako prepričati omahljivce, da malce odŔkrnejo vrata v svet literature, potem pa jih tam navlečeŔ na izvirnike. Ne bi pa smel biti glavni poudarek na tem. Glavno mora biti Ŕe vedno ustvarjanje kakovostne izvirne literature. Je pa Ŕe posebej pri mladinski/najstniŔki literaturi pomembno, da ostaja v koraku z dogajanjem. Da so mladi v njih soočeni s trenutnimi izzivi. In da seveda sledijo tudi tehnoloŔkemu razvoju ter spremembam v komunikaciji, ki jih ta prinaŔa s seboj. Da si mladi v romanih poŔiljajo sporočila, da so vanje vključeni družabni mediji, in da seveda skuŔamo jezikovno slediti mladostnim inovacijam. Akoravno je prav to najtežje izvedljivo. Da ti kot nekdo, ki je že mimo 40. ali celo 50. rojstnega dne, skuŔaŔ pisati v verjetnem najstniŔkem slengu, je misija nemogoče.


Napisal si tudi dve knjigi za najmlajŔe; Kaj se skriva očku v bradi in Si že kdaj pokusil luno? Si že od nekdaj rad pisal in si izmiŔljeval pravljice, ali pa je to stvar, ki se je rodila z očetovstvom? V času karantene si že v prvem valu zvečer na svoji Facebook strani pripovedoval pravljice za najmlajŔe in tega se poslužujeŔ tudi v drugem valu. Od kje ti vse te ideje? ImaŔ kakŔne načrte za izdajo Ŕe več svojih del za otroke?

IzmiŔljevanje bolj izvira iz let odrske improvizacije, kjer smo igrali krajŔe in daljŔe prizore po željah gledalcev. Iz tega obdobja tudi črpam samozavest za živo izmiŔljanje pravljic na facebooku. Usmerjanje te ustvarjalnosti v otroŔke zgodbe pa je priŔla z očetovstvom, ja. Najprej samo za sina, nato pa ustvarjanje tudi za ŔirŔo občinstvo.

V pripravi imam novo slikanico, nadaljevanje Lune, ki jo znova ilustrira Igor Šinkovec, tuhtam pa, da bi vsaj nekaj pravljic, ki so nastale na facebooku s pomočjo otrok in otrokinj, prelil tudi v knjižno obliko. Mogoče serijo o Kiki in Rikiju, največjih kokoŔjih pustolovcih. Seveda bi si za kaj takega moral vzeti kar nekaj časa, saj bi bilo treba pravljice pregnesti v bolj zgoŔčeno obliko in jih primerno spolirati.

Kako meniŔ, da je letoŔnja korona kriza vplivala na bralne navade Slovencev? Sama imam, se mi zdi, kar malo preveč romantičen pogled na situacijo, saj se prek bloga povezujem več ali manj z bralci in imam morda boljŔi občutek glede situacije, kakrŔna pa je v resnici. Kaj ti misliŔ? Ljudje v časih, ko je časa načeloma več, berejo več ali manj?

Mislim, da smo predvsem bralci Ŕe bolj zagrabili branje, vendar upam, da je po knjigah segel tudi Ŕe kdo drug, ki sicer ne bi. Beremo vsi zelo veliko, vpraŔanje je le, koliko nas bere književnost, kdo pa samo novice in družabna omrežja.


KakŔne pa so tvoje bralne navade? Ali ti poleg vsega svojega dela, ki se vrti okrog knjig, sploh Ŕe prija brati? Kateri je tvoj najljubŔi žanr?

Včasih, ko čez dan prebijem osem ali deset ur za računalnikom ob prevajanju, zvečer raje pogledam kak del serije več na teveju. Vendar ne zdržim dolgo brez. Sem pa redna žrtev tsundokuja. Se pravi, da kupim več knjig, kot se zavedam, da mi jih bo uspelo sproti prebrati. Sploh v trenutni situaciji sem kar pridno kupoval tudi pri manjŔih založbah, da bi vsaj tudi sam malo pomagal k preživetju knjižnega trga. Škoda bi bilo vsakega od teh manjŔih, niŔnih igralcev, ki kakovostno skrbijo za določen segment književnosti.

Od žanrov mi je najljubŔa za lase privlečena proza oz. far-fetched fiction. Težava je v tem, da jo ustvarja samo Robert Rankin, tako da potem zavijam Ŕe v druge žanre. Nisem izbirčen, vŔeč pa mi je, da zgodba vsebuje vsaj nekaj humorja. Tako pri fantazijski literaturi moj favorit ostaja Terry Pratchett, pri kriminalkah pa Christopher Brookmyre. Od domačih mi je naj letoŔnje odkritje Mart Lenardič s kratkimi zgodbami Boj v požiralniku. Ne spomnim se, kdaj sem se nazadnje tako iskreno in glasno krohotal med branjem.


Še serija hitrih vpraŔanj:

E-knjiga ali fizična knjiga? Fizična, čeprav pri Ŕpehih paŔe elektronska verzija

Mehka ali trda izdaja? Vseeno. Če nestrpno čakam, trda, če je na voljo broÅ”irana, vzamem to.

Izposoja ali kupovanje knjig? Kupovanje.


Pa Ŕe zadnje vpraŔanje, ki je za vse knjigoljubce vedno najtežje: Katere so tvoje najljubŔe knjige?

Terry Prattchet: Small Gods, Robert Rankin: Witches of Chiswick, Borut Golob: Smreka bukev lipa križ, Janez RamoveÅ”: Skuz okn strejlam kurente, Gary Larson: The Complete Far Side, Kristjan Novak: Črna mati zemla, Pavel Knobl: Å tirje pari kratkočasnih novih pesmi. In Å”e na desetine drugih.


BoŔtjanu se Ŕe enkrat iskreno zahvaljujem za sodelovanje. Za vse, ki Ŕe nimate doma njegovih del, prilagam spodaj povezave do njih. Sama imam v lasti sLOLvenske klasike, Reformatorje, Moj lajf, pa seveda cel kup njegovih prevodov, na wishlisti pa sta tudi obe slikanici. Za ostale, ki bi radi dopolnili svojo zbirko pa obljubljene povezave:

LP Ajda





378 views0 comments

Recent Posts

See All

Commentaires


bottom of page