• Ajda

Recenzija: Osamosvojitev

Če niste v preteklih mesecih živeli pod kamnom, ste za knjigo Osamosvojitev, ki izšla konec leta 2020 pri založbi Miš, zagotovo že slišali. Mene so vse različne predstavitve omenjene knjige tako zelo navdušile, da je bila že nekajkrat v moji nakupovalni košarici. Ko sem prejela recenzijski izvod lahko verjamete, da sem bila res zelo srečna, saj je to dejansko knjiga, ki sem jo želela na svoji polici. Kot strastna ljubiteljica zgodovine moram namreč priznati, da je obdobje osamosvojitve Slovenije, oziroma bom predrzno priznala, da kar celo obdobje po drugi svetovni vojni, zame osebno najmanj poznano zgodovinsko obdobje. Morda je od takrat minilo še premalo časa, sploh takrat, ko sem sama hodila v osnovno šolo in gimnazijo, a o tem se nikoli nismo preveč natančno učili. Knjiga, ki jo imam sedaj pred seboj, pa lahko zapolni marsikatero vrzel neznanja, ki zeva v kolektivni zavesti (upam si trditi) večine Slovencev.


Knjiga št. 20 od 70

Nataša Strlič in Damijan Stepančič - Osamosvojitev

Ocena: 5/5

O tematiki knjige najbrž ni treba preveč povedati. Knjiga govori o obdobju od leta 1980 do leta 1992. Od smrti Josipa Broza Tita in prvih idej o samostojni državi, pa vse do uresničitve tisočletnih sanj Slovenskega naroda. Knjiga je večjega formata, na prvi pogled deluje kot slikanica in je tudi v notranjosti oblikovanja zelo drugače, kot smo sicer zgodovinskih knjig vajeni. Pri vsakem poglavju nam najprej ponudi stran s tekstom, v katerem so zgoščeni podatki o določenem obdobju ter razloženo politično in vojaško dogajanje. Potem pa sledijo strani, kjer bolj prevladuje ilustracija, a ravno te strani so bile moje najljubše. Ob manjših ilustracijah namreč izvemo en kup podatkov, ki nam orišejo duh tistega časa. Pa ne le politično dogajanje, ampak praktično vse, kar se je takrat dogajalo. Od premikov na področju gospodarstva, kulturnem dogajanju, športnih uspehih ter zanimivosti iz popularne kulture. Na enem mestu lahko izvemo razliko med pankerjem in šmikerjem na eni strani in pot do slovenske ustave na drugi strani. Ogromno stvari sem slišala prvič in v tej dobi je to z eno samo knjigo že skorajda težko doseči. Kljub temu pa knjiga s podatki ni prenasičena.

Najbrž se vam porajajo enaka vprašanja, kot so se meni, preden sem knjigo dejansko prebrala. Pa naj čisto iskreno odgovorim nanje.


Je knjiga slikanica in namenjena otrokom?

Ne. Po mojem mnenju to absolutno ni otroška knjiga. Morda bi bila sicer primerna za učence tretje triade, ki jih te teme bolj zanimajo, ali pa za srednješolce, a v nobenem primeru ciljna publika te knjige niso otroci. Ne glede na to, da je v knjigi ogromno ilustracij, naj vas to ne zavede. Ilustracije služijo prej kot usmerjevalnik pozornosti, kot nekakšen miselni vzorec, ki nam pomaga osmisliti veliko količino informacij. Zanimivo mi je, da sama sicer sem prepoznala nekaj predmetov, oseb in podobno, sem pa dala knjigo za prelistat mojima staršema, ki sta takoj prepoznala mnoge osebnosti, npr. tako imenovanega Božička, Jožeta Smoleta. Torej v tem primeru ilustracija resnično služi kot sredstvo obveščanja, poudarjanja določenih informacij, ne pa kot okras ali zgolj privabljanje pozornosti. Kot že rečeno sem dala knjigo za prelistat staršem in fantu in vsi so se strinjali, da je vsekakor namenjena odraslim, otrokom pa le ob sprotni razlagi staršev.


Knjiga šteje le 60 strani. Zanjo zagotovo ne potrebuješ več kot kakšno uro.

Uh, tule sem si tudi sama odrezala en lep kos zarečenega kruha. Ne glede na to, da me je knjiga takoj izjemno pritegnila, sem tudi sama pričakovala, da na svojih 60 straneh ne bo ponudila preveč branja in bo zgolj nekakšna "coffee table book," ki stoji na polici in jo prelistaš, ko bi rad izvedel kakšno informacijo ali dve, ne prebereš pa jo od platnice do platnice. Ko sem začela z branjem sem hitro ugotovila, da s to knjigo ne bo šlo kar tako, malo na hitro. V službi imamo zjutraj v varstvu z otroki namreč navado, da beremo. Jaz preberem kakšno stran vmes, ko otroci prihajajo v šolo, otroci pa prav tako preživijo tisto uro v miru in tišini, ob branju in listanju knjig. Najbrž si predstavljate, da moje "branje" ni tisto pravo, saj je bolj kot ne zgled in nastop za otroke, da se tudi sami umirijo in vzamejo v roke kakšno knjigo. Pa vseeno, včasih mi vendarle uspe kaj prebrat. No, pri knjigi Osamosvojitev mi ni uspelo. Ta knjiga zahteva res koncentracijo, da nam uspe doumeti vse podatke, ki nam jih predstavi. Potrebna je dobršna mera zbranosti, da lahko razumemo določene politične povezave in kavzalnost dogodkov, ki je pripeljala do države, v kakršni danes živimo. Poleg tega pa boste vmes zagotovo kakšno stvar še poiskali na internetu, saj boste želeli izvedeti še več.


Je knjiga sploh zanimiva, če osamosvojitvene vojne nisi doživel na lastni koži?

Vsekakor je. Jaz sem za poznavanje osamosvojitvene vojne malce premlada. No, vojna za Slovenijo je moj prvi konkreten spomin, saj se v živo spomnim prizora, kako sva s staro mamo stali na balkonu in opazovali prelet vojaških letal. Pazila sem se namreč pri starih starših na podeželju, saj sta morala starša v Ljubljano v zaklonišče in je bilo podeželje varnejše. Stara sem bila dve leti. Pop kulturne in ostale reference iz tistega časa so torej zame osebno dokaj tuje, a mi je bila knjiga kljub temu zelo zanimiva. Prepričana sem sicer, tu moram bit iskrena, da generaciji, ki je trenutno v srednji šoli, to branje najbrž ne bo zanimivo. Če lahko sklepam po lastnih preferencah v tistem času, me je res bolj malo brigalo za zgodovino, sploh za ta del, ki še ni tako oddaljen in misteriozen. Za ostale pa lahko trdim, da je knjiga vsekakor primerna. Morda res še bolj za tiste, ki so to obdobje dejansko doživeli. Zdi se mi namreč, da so osemdeseta in obdobje osamosvajanja še tako blizu, da o tem času ni veliko knjig in drugih virov, na drugi strani pa že tako daleč, da se je lepo spet nostalgično vrniti v tisti čas.


O knjigi je na svojem blogu in YouTube kanalu veliko govorila Urška, ki ustvarja blog Booknjiga. S knjigo se je odpravila tudi v Muzej novejše zgodovine v Ljubljani, kjer lahko mnoga dejstva iz knjige še bolje spoznate. Jaz sem si odlično razstavo o osamosvojitvi Slovenije ogledala v Parku vojaške zgodovine v Pivki. Toplo vam priporočam obisk, ko bo to seveda mogoče. Tule pa (z njenim dovoljenjem, seveda :) ) delim z vami še Urškin video.

Res vam toplo priporočam, da si to knjigo bodisi izposodite, ali pa si kar kupite svoj izvod na povezavi: https://www.miszalozba.com/knjige/osamosvojitev/. Če vam bo na spletni strani nagajal način plačila (mislim, da imajo samo možnost s plačilnimi karticami) se ne ustrašite! Jaz priznam, da sem se nekajkrat obrnila, ker bi želela plačati z nakazilom pa se ni dalo. Če želite plačati po predračunu jim pišite in se bo vse dalo dogovorit!


Spodaj vam pripenjam še nekaj uporabnih povezav, sicer pa vljudno vabljeni k raziskovanju obdobja osamosvojitve naše lepe države!


LP Ajda



http://www.muzej-nz.si/si/

https://www.parkvojaskezgodovine.si/


56 views0 comments

Recent Posts

See All